Evropski letalski promet bi se lahko v prihodnjih tednih soo\u010dil z resnimi motnjami, celo sistemsko krizo, zaradi eskalacije konflikta na Bli\u017enjem vzhodu in zaprtja Hormu\u0161ke o\u017eine.<\/p>\n
Strokovnjaki opozarjajo, da bi posledice lahko vklju\u010devale pomanjkanje letalskega goriva, hiter dvig cen vozovnic in stotine odpovedanih letov prav pred poletno turisti\u010dno sezono.<\/p>\n
Po poro\u010danju CNBC bi se lahko situacija v Evropi \u017ee v naslednjih nekaj tednih razvila v \u00bbsistemsko\u00ab krizo. Claudio Galimberti, glavni ekonomist pri Rystad Energy, je opozoril: \u00bbSituacija v naslednjih treh do \u0161tirih tednih lahko postane sistemska, kar pomeni, da bi lahko \u017ee maja in junija videli resne zmanj\u0161ave letov v Evropi.\u00ab<\/p>\n
Klju\u010dni dejavnik ostaja koli\u010dina nafte, ki uspe preiti skozi Hormu\u0161ko o\u017eino. Kriza se je za\u010dela, ko je Iran zaprl o\u017eino\u00a0med spopadi z Zdru\u017eenimi dr\u017eavami Amerike in Izraelom, kar je skoraj ustavilo pretok nafte iz Perzijskega zaliva. Dodatno eskalacijo je povzro\u010dila ameri\u0161ka pomorska blokada, uvedena z namenom omejitve iranskega izvoza nafte.<\/p>\n
Ker skozi ta preliv v mirnodobnih razmerah poteka skoraj 20 odstotkov\u00a0svetovne trgovine z nafto, so se posledice hitro prelile na globalni energetski trg.<\/p>\n
Fatih Birol, izvr\u0161ni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA), je situacijo opisal kot dramati\u010dno: V Evropi imamo morda le \u0161est tednov zalog letalskega goriva. \u010ce ne bomo uspeli ponovno odpreti Hormu\u0161ke o\u017eine, bomo kmalu sli\u0161ali novice o odpovedih letov zaradi pomanjkanja goriva,” poro\u010da AP News.<\/p>\n
Birol je to krizo ozna\u010dil za \u00bbnajve\u010djo energetsko krizo, s katero smo se kdaj soo\u010dili,\u00ab in opozoril, da nobena dr\u017eava ne bo ostala imuna na njene posledice.<\/p>\n
Po podatkih BBC\u00a0se Evropa v veliki meri zana\u0161a na Bli\u017enji vzhod, ki zagotavlja pribli\u017eno 75 odstotkov\u00a0njenega uvoza letalskega goriva. \u010ceprav se i\u0161\u010dejo alternativni viri, na primer iz ZDA in Nigerije, analize ka\u017eejo, da ti viri trenutno lahko nadomestijo le nekaj ve\u010d kot polovico izgubljenih koli\u010din.<\/p>\n
Tudi v optimisti\u010dnih scenarijih bo trg pod pritiskom, pomanjkanje na posameznih letali\u0161\u010dih pa je vse bolj verjetno. Ekonomist ING-a Rico Luman opozarja, da je problem \u017ee viden na globalni ravni.<\/p>\n
Cene letalskega goriva so se v enem mesecu pove\u010dale za ve\u010d kot 100 odstotkov, medtem ko so cene surove nafte presegale 100 dolarjev za sod.<\/p>\n
Posledice \u017ee ob\u010dutijo letalske dru\u017ebe in potniki. \u0160tevilna podjetja napovedujejo zvi\u0161anje cen vozovnic, dodatne pristojbine za gorivo in zmanj\u0161anje kapacitet.<\/p>\n
Skandinavski SAS je v aprilu \u017ee odpovedal okoli 1000 letov, nizozemski KLM\u00a0je napovedal ukinitev 160 letov zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kov goriva. Nizkocenovni prevozniki, kot sta Ryanair in Wizz Air, prav tako razmi\u0161ljajo o zmanj\u0161anju \u0161tevila letov poleti, medtem ko je izvr\u0161ni direktor Virgin Atlantica opozoril, da bodo motnje na energetskem trgu imele dolgotrajne posledice: \u00bbNe glede na to, kaj se bo dogajalo v Perzijskem zalivu, bo del teh motenj v globalnih cenah energije ostal z nami.\u00ab<\/p>\n
\u0160ir\u0161i gospodarski u\u010dinki bi lahko bili prav tako resni. Letalski promet v Evropi letno ustvari pribli\u017eno 851 milijard evrov in podpira 14 milijonov delovnih mest, zato bi ve\u010dje motnje lahko pomembno vplivale na gospodarsko rast.<\/p>\n
Dodatni pritisk na celoten sistem prihaja tudi iz same rafinerijske industrije v Evropi. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo evropske rafinerije v zadnjem \u010dasu prodajajo gorivo z izgubo, saj visoki stro\u0161ki predelave \u00bbpojedo\u00ab\u00a0rekordno visoke prodajne cene. Mar\u017ee za predelavo lahke nafte v severozahodni Evropi so bile prej\u0161nji teden v minusu 6,45 dolarja na sod, izgube pa so zabele\u017eene tudi pri srednje te\u017eki nafti. Glavni razlog za to je hiter dvig cen nafte, ki ga je spro\u017eilo skoraj popolno ustavljanje tranzita skozi Hormu\u0161ko o\u017eino. V takih razmerah je cena sod\u010dka nafte iz Severnega morja presegla celo raven iz leta 2008 in dosegla skoraj 149 dolarjev.<\/p>\n
Analitiki opozarjajo, da bi tak\u0161na situacija lahko privedla do zmanj\u0161anja predelave nafte v Evropi, kar bi \u0161e dodatno omejilo razpolo\u017eljivost goriva.<\/p>\n
Medtem pa rafinerije v Aziji in ZDA dosegajo bolj\u0161e rezultate in agresivno tekmujejo za razpolo\u017eljive po\u0161iljke nafte, medtem ko evropske dodatno obremenjujejo vi\u0161ji stro\u0161ki energije, kot sta elektrika in plin.<\/p>\n
\u010ce se Hormu\u0161ki preliv kmalu ne odpre, se Evropa lahko soo\u010di s poletjem, zaznamovanim z motnjami v prometu, dra\u017ejimi potovanji in pomembnimi gospodarskimi posledicami. Kljub temu evropske institucije trenutno posku\u0161ajo miriti. Evropska komisija navaja, da trenutno ni dokazov o pomanjkanju goriva, vendar priznava, da bi se te\u017eave z oskrbo lahko pojavile v bli\u017enji prihodnosti.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropski letalski promet bi se lahko v prihodnjih tednih soo\u010dil z resnimi motnjami, celo sistemsko krizo, zaradi eskalacije…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61257,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,8897,5250,4336,37,38],"class_list":{"0":"post-61256","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-naftna-kriza","11":"tag-odpovedi-letov","12":"tag-podrazitve","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116418840245217211","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61256","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61256"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61256\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61256"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61256"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61256"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}