Delni\u010darji Luke Koper bodo letos prejeli 2,30 evra bruto dividende na delnico, 9,5 odstotka ve\u010d kot lani in najve\u010d v zadnjih treh letih. Vi\u0161jo dividendo je dru\u017eba nazadnje izpla\u010dala za leto 2022, ko je po rekordnem poslovanju namenila 2,50 evra na delnico. Uprava in nadzorni svet predlagata skupno izpla\u010dilo 32,2 milijona evrov, o katerem bo v juniju odlo\u010dala skup\u0161\u010dina delni\u010darjev, je koprska dru\u017eba v \u010detrtek sporo\u010dila prek Ljubljanske borze. Bilan\u010dni dobi\u010dek je konec leta 2025 zna\u0161al 55,9 milijona evrov, preostalih 23,7 milijona evrov ostane nerazporejenih.<\/p>\n
Povi\u0161anje dividende prihaja po najbolj\u0161em poslovnem letu doslej, ki ga je pognala rast kitajskega uvoza avtomobilov kljub izravnalnim carinam EU v vi\u0161ini do 35,3 odstotka. Skupina Luka Koper je v letu 2025 ustvarila 380,3 milijona evrov \u010distih prihodkov od prodaje, 15 odstotkov ve\u010d kot leta 2024. \u010cisti dobi\u010dek je zrasel za 35 odstotkov, na 81,5 milijona evrov, poslovni izid iz poslovanja pa za 44 odstotkov, na 96,3 milijona evrov. Na\u010drtovani dobi\u010dek je skupina presegla za dve tretjini.<\/p>\n
Skupna ladijska koli\u010dina je ostala pri 23 milijonih ton, na ravni leta 2024, klju\u010dno dinamiko pa so ustvarile posamezne blagovne skupine. Pretovor kontejnerjev je presegel 1,27 milijona enot (TEU) in dosegel nov letni mejnik, 12 odstotkov nad predhodnim letom. Pretovor avtomobilov je zna\u0161al 914.817 enot, tri odstotke nad na\u010drtom in letom 2024. V uradnem sporo\u010dilu dru\u017ebe so rast avtomobilskega segmenta pripisali \u201cpredvsem zaradi pove\u010danega uvoza vozil iz Kitajske in rasti izvoza v sredozemske dr\u017eave\u201d.<\/p>\n
SKUPINA LUKA KOPER: KLJU\u010cNI KAZALNIKI 2025 VS. 2024FINAN\u010cNI REZULTATI (v milijonih evrov)Postavka20252024Spr. (%)\u010cisti prihodki od prodaje380,3330,1+15Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)96,367,0+44EBITDA128,0100,5+27\u010cisti poslovni izid81,560,3+35Nalo\u017ebe v osnovna sredstva132,955,5+140LADIJSKI PRETOVORBlagovna skupina20252024Spr. (%)Skupni ladijski pretovor (mio ton)23,023,00Kontejnerji (tiso\u010d TEU)1.272,21.133,3+12Avtomobili (tiso\u010d kosov)914,8884,7+3Od tega kitajska vozila (tiso\u010d kosov)*44,010,0+340DIVIDENDAPostavka20252024Spr. (%)Bruto dividenda na delnico (EUR)2,302,10+9,5Skupno izpla\u010dilo (mio EUR)32,229,4+9,5Lider.si | Vir: Luka Koper, Ljubljanska borza | *ocena predsednice uprave N. Kr\u017ean<\/p>\n
Predsednica uprave Nevenka Kr\u017ean je pretovor neposredno s Kitajske lani ocenila na 44 tiso\u010d vozil, predlanskih pa na 10 tiso\u010d. \u0160tirikratni skok je posledica premika kitajskih proizvajalcev, ki so evropski trg do nedavnega oskrbovali prek severnoevropskih luk Bremerhaven, Zeebrugge in Antwerpen. Pot iz \u0160anghaja ali \u0160en\u017eena prek Sueza in Jadrana do Srednje Evrope je po navedbah Luke Koper za dva tedna kraj\u0161a od severnoevropske poti okoli Afrike.<\/p>\n
Avgusta lani je v Koper prvi\u010d priplula BYD \u0160en\u017een, 219 metrov dolga ladja za prevoz do 9.200 vozil, ki jo je kitajski proizvajalec elektri\u010dnih in hibridnih vozil v svojo floto uvrstil januarja 2025. V dveh letih je BYD zgradil lastno floto osmih plovil RO-RO za prevoz avtomobilov in Koper postavil kot klju\u010dno vstopno to\u010dko za srednjeevropski trg. Proizvajalec je marca 2026 uradno vstopil tudi v Slovenijo z devetimi modeli in prodajno mre\u017eo v Ljubljani in Kopru.<\/p>\n
Na Mad\u017earskem, kamor vodi velik del tovora iz koprskega pristani\u0161\u010da, kitajski proizvajalci gradijo najpomembnej\u0161e evropsko proizvodno vozli\u0161\u010de za elektri\u010dna vozila in baterije zunaj nem\u0161ke industrijske osi. BYD je januarja 2026 v Szegedu zagnal poskusno proizvodnjo vozila Dolphin Surf, serijska proizvodnja je napovedana za drugo \u010detrtletje z na\u010drtovano letno zmogljivostjo 200 tiso\u010d enot. Proizvajalec baterij CATL in proizvajalec vozil Nio \u0161irita obrate okoli Debrecena. Po zagonu teh tovarn Kr\u017ean pri\u010dakuje za Luko Koper \u0161e obratni tok, torej prevoz kon\u010dnih vozil z Mad\u017earske prek Jadrana na tretje trge in uvoz komponent iz Azije.<\/p>\n
Kitajski uvoz prek Kopra raste kljub zaostrenemu tarifnemu okviru EU. Bruselj je oktobra 2024 uvedel dokon\u010dne izravnalne dajatve na uvoz kitajskih baterijskih elektri\u010dnih vozil za obdobje petih let, ki za BYD zna\u0161ajo 17 odstotkov, za Geely 18,8 odstotka in za SAIC Motor 35,3 odstotka, medtem ko Tesla, ki izva\u017ea iz \u0161anghajske tovarne, pla\u010duje 7,8 odstotka. Po navedbah portala Evropske komisije Access2Markets je preiskava pokazala, da kitajska vrednostna veriga u\u017eiva dr\u017eavne subvencije, ki po oceni Bruslja ogro\u017eajo evropske proizvajalce baterijskih elektri\u010dnih vozil. Evropska komisija je januarja 2026 objavila usmeritve za kitajske izvoznike o minimalni ceni kot alternativi carinam, pogajanja med Brusljem in Pekingom \u0161e potekajo.<\/p>\n
Carine kitajski proizvajalci zaobidejo na dva na\u010dina. Z lokalizacijo proizvodnje v Evropi so se izognili delu dajatev, BYD gradi tovarni v Szegedu na Mad\u017earskem in v Tur\u010diji, ki je z EU v carinski uniji, Chery pa je v Barceloni s \u0161panskim partnerjem EV Motors za\u010del prvo kitajsko lokalno sestavljanje vozil v Evropi. Z zasukom k priklju\u010dnim hibridom, ki niso predmet izravnalnih dajatev, so ohranili rasto\u010de izvozne koli\u010dine. Po podatkih portala Carnewschina je izvoz priklju\u010dnih hibridov s Kitajske v Evropo februarja 2025 zrasel za 321 odstotkov medletno, medtem ko je izvoz \u010disto elektri\u010dnih vozil upadel. V Luki Koper se zato prekrivata dva tokova, namre\u010d dovoz kon\u010dnih vozil z Daljnega vzhoda ter prevoz gradbenega materiala in komponent za nove mad\u017earske tovarne.<\/p>\n
V intervjuju za Bloomberg Adrio februarja 2025 je Kr\u017ean napovedala, da si Luka Koper obeta pove\u010danje prometa kitajskih znamk in sodelovanje pri gradnji njihovih tovarn. Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona oktobra 2025 je Luka Koper s francoskim ladjarjem CMA CGM podpisala izjavo o krepitvi sodelovanja in nameri za ustanovitev skupnega podjetja za avtomobilsko logistiko. Agencija za varstvo konkurence je februarja 2026 dala zeleno lu\u010d. Skupno podjetje bo na 2,7 hektarja zemlji\u0161\u010da zunaj pristani\u0161kega koncesijskega obmo\u010dja razvilo 27 tiso\u010d kvadratnih metrov skladi\u0161\u010dnih, vzdr\u017eevalnih in odpremnih zmogljivosti za kon\u010dna vozila. CMA CGM je drugi najpomembnej\u0161i ladjar Luke Koper, takoj za danskim Maerskom, na liniji med Azijo in Koprom pa bo uvedel ladje s kapaciteto 15 tiso\u010d TEU na pogon LNG ali metanol.<\/p>\n
Celoten nalo\u017ebeni cikel dru\u017ebe do leta 2028 dosega 785 milijonov evrov. Med najve\u010djimi projekti sta podalj\u0161anje severnega dela prvega pomola v vrednosti 153 milijonov evrov, ki bo zmogljivost kontejnerskega terminala pove\u010dalo nad 1,8 milijona TEU letno, in gradnja ve\u010deta\u017ene gara\u017ene hi\u0161e za 11.700 vozil v vrednosti 46,7 milijona evrov s predajo spomladi 2028. Luka Koper trenutno razpolaga s 45 tiso\u010d parkirnimi mesti za avtomobile. Dru\u017eba je marca 2026 sklenila dolgoro\u010dno kreditno pogodbo v vi\u0161ini 165 milijonov evrov, decembra 2024 pa pogodbo v vi\u0161ini 77 milijonov evrov. Obe sta namenski in se bosta \u010drpali po potrebi, saj so bile dosedanje nalo\u017ebe financirane iz lastnega denarnega toka.<\/p>\n
Glavno tveganje za nadaljnjo rast ostaja geopoliti\u010dno. Glavni trgi Luke Koper z Daljnega vzhoda so Ju\u017ena Koreja, Kitajska in jugovzhodna Azija, dele\u017e prometa z dr\u017eavami Perzijskega zaliva je manj\u0161i. Kljub temu je dru\u017eba od konca februarja 2026 zaradi napadov na Izrael in zaostritve razmer na Bli\u017enjem vzhodu v okrepljenem stiku s strankami. V uradnem sporo\u010dilu ob objavi letnega poro\u010dila je uprava opozorila, da obstaja tveganje pove\u010danega zadr\u017eevanja blaga v pristani\u0161\u010dih zaradi sprememb ustaljenih transportnih poti in pomanjkanja zagotovljenega ladijskega prevoza. Drugih pomembnih posledic za poslovanje dru\u017eba zaenkrat ne zaznava.<\/p>\n
Uprava je za leto 2026 napovedala zmernej\u0161o rast. \u010cisti prihodki od prodaje naj bi dosegli 384 milijonov evrov, kar je \u0161tiri odstotke ve\u010d kot leta 2025, poslovni izid iz poslovanja pa 72,2 milijona evrov, torej 13 odstotkov manj, predvsem zaradi vi\u0161jih stro\u0161kov dela. Za nalo\u017ebe je v leto\u0161njem letu predvidenih 202 milijona evrov, med katerimi izstopajo nadaljnja elektrifikacija obal, gradnja novega priveza za ladje za prevoz vozil in zaklju\u010dek avtomatiziranega skladi\u0161\u010da za jeklene kolute. Delnica Luke Koper je 15. januarja letos v prvih \u0161tirih urah trgovanja pridobila dobrih 12 odstotkov. Bloomberg je ob te\u010daju delnice spro\u017eil opozorilo o pove\u010dani volatilnosti, pritisk kupcev pa je do konca dneva popustil. Tr\u017ena kapitalizacija dru\u017ebe po podatkih Ljubljanske borze zna\u0161a 1,344 milijarde evrov.<\/p>\n
Luka Koper dividende po preteklih izku\u0161njah izpla\u010da konec avgusta, natan\u010dni datum bo dolo\u010dila junijska skup\u0161\u010dina. Najve\u010dji lastnik dru\u017ebe ostaja dr\u017eava z 51-odstotnim dele\u017eem, Slovenski dr\u017eavni holding in Kapitalska dru\u017eba skupaj dr\u017eita nekaj ve\u010d kot 16 odstotkov, Mestna ob\u010dina Koper nekaj nad tri odstotke, preostanek pa doma\u010di in tuji institucionalni vlagatelji ter mali delni\u010darji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Delni\u010darji Luke Koper bodo letos prejeli 2,30 evra bruto dividende na delnico, 9,5 odstotka ve\u010d kot lani in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61498,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[3122,16108,500,911,161,1282,34,1522,62,37,58,60,38,64],"class_list":{"0":"post-61497","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-avtomobili","9":"tag-dividende","10":"tag-eu","11":"tag-kitajska","12":"tag-koper","13":"tag-luka-koper","14":"tag-novice","15":"tag-podjetja","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-svet"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116419677668872050","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61497"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61497\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61498"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}