{"id":61644,"date":"2026-04-17T12:53:09","date_gmt":"2026-04-17T12:53:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/61644\/"},"modified":"2026-04-17T12:53:09","modified_gmt":"2026-04-17T12:53:09","slug":"ce-na-telesu-opazite-tega-hrosca-bodite-pozorni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/61644\/","title":{"rendered":"\u010ce na telesu opazite tega hro\u0161\u010da, bodite pozorni"},"content":{"rendered":"

\u010ceprav so pogostej\u0161i v tropskih in subtropskih krajih, hro\u0161\u010de iz rodu Paederus opa\u017eamo tudi pri nas. Na njihovo prisotnost je pred kratkim opozorila Ob\u010dina Morav\u010de<\/a> in zapisala, da je treba biti zaradi \u0161tevilnih nevarnosti ob stiku z njimi zelo previden. Ali so res tako nevarni, smo vpra\u0161ali biologa Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki meni, da je mo\u017enost, da pridemo v stik s tem hro\u0161\u010dem, zelo majhna. Kljub temu strokovnjak opozarja, naj bomo nanje pozorni in jih, \u010de jih opazimo na telesu, “ne zme\u010dkamo, ampak odpihnemo ali odstranimo s papirjem”. Da je izpostavljenost tem vrstam hro\u0161\u010dev v Sloveniji redka, so potrdili tudi na Centru za klini\u010dno toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, a dodali, da je ob stiku z njimi vseeno potrebna previdnost.<\/p>\n

V Sloveniji po navedbah biologa Trilarja obstajajo \u0161tiri vrste teh hro\u0161\u010dev\u00a0(Paederus riparius<\/a>,\u00a0Paederus fuscipes<\/a>,\u00a0Paederus littoralis<\/a> in\u00a0Paederus schoenherri<\/a>). Vse vrste pri nas in tudi vsi hro\u0161\u010di iz tega rodu po svetu imajo enak rde\u010de-\u010drn vzorec.\u00a0<\/p>\n

V Sloveniji opozorilo velja za dve vrsti<\/p>\n

\"Paederus<\/p>\n

Paederus riparius
\n Foto: Sergej Mar\u0161njak\/Prirodoslovni muzej Slovenije <\/p>\n

“Obi\u010dajno je glava \u010drna ali rde\u010da, oprsje je rde\u010de, pokrovke so \u010drne, en del zadka je rde\u010d in konica zadka spet \u010drna. Enak vzorec imajo tudi tisti problemati\u010dni hro\u0161\u010di iz tropov. Ta rod je zelo te\u017eko dolo\u010dati, v Sloveniji jih imamo registriranih sedem, ampak po mojem mnenju jih mora biti \u0161e bistveno ve\u010d,” je povedal Trilar.<\/p>\n

Pri nas opozorilo zaradi morebitne nevarnosti velja za dve vrsti hro\u0161\u010dev (Paederus riparius\u00a0in\u00a0Paederus fuscipes). “Po doma\u010de re\u010deno vsebujeta kri,\u00a0ki vsebuje beljakovino\u00a0pederin. To\u00a0proizvaja endosimbiontska protobakterija iz rodu psevdomon (Pseudomonas). \u010ce pridejo te beljakovine v stik s ko\u017eo, povzro\u010dajo mehurje in vnetja ko\u017ee.”<\/p>\n

Mo\u017enosti, da pridemo v stik s tem hro\u0161\u010dem, je malo<\/p>\n

Kak\u0161en je bil razlog za\u00a0objavo\u00a0Ob\u010dine Morav\u010de<\/a>, biolog ne ve, saj sam, kot pravi, tega hro\u0161\u010da ali kak\u0161nega drugega podobnega vidi mogo\u010de enkrat na leto. “Za nekatere navajajo, da se zbirajo v kompostu, ampak jaz jih v kompostu \u0161e nisem videl. Po mojem mnenju je zelo malo mo\u017enosti, da pridemo v stik s tem hro\u0161\u010dem, po drugi strani pa nimamo podatkov, ali lahko beljakovine pederin povzro\u010dijo kak\u0161no nevarno opeklino ali mehurje,” je pojasnil Trilar.<\/p>\n

“Vpra\u0161al sem Majo So\u010dan na NIJZ in \u0161e nikoli ni sli\u0161ala, da bi kaj tak\u0161nega zaznali\u00a0v Sloveniji. Tudi jaz \u0161e nisem sli\u0161al za to. Poznam pa stvari iz tropskih krajev,” je \u0161e opozoril.<\/p>\n

Ali so med pacienti zaznali kak\u0161en primer te\u017eav zaradi stika s tem hro\u0161\u010dem, smo vpra\u0161ali UKC Ljubljana in UKC Maribor. Iz mariborskega klini\u010dnega centra so\u00a0sporo\u010dili, da zaradi stika z navedenim hro\u0161\u010dem niso obravnavali nobenega pacienta.<\/p>\n

Tudi v Centru za klini\u010dno toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana do zdaj \u0161e niso obravnavali bolnika s te\u017eavami po stiku s toksinom hro\u0161\u010da rodu Paederus. “Prav tako\u00a0v okviru 24-urne toksikolo\u0161ke pripravljenosti nismo prejeli obvestila o takem primeru iz drugih zdravstvenih ustanov,” so \u0161e sporo\u010dili.<\/p>\n

Trilarju se zdi smiselno, da ljudje tega hro\u0161\u010da poznajo, “sicer pa hro\u0161\u010d s \u010drno-rde\u010do ali \u010drno-rumeno podobo v naravi \u017ee tako ali tako pomeni nevarnost. \u010ce ga ljudje vidijo na sebi, naj ga ne zme\u010dkajo, ampak odpihnejo ali odstranijo z rokavicami oziroma papirjem, \u010de se ga \u017ee morajo znebiti. Sicer pa mislim, da ni nobene potrebe, da bi ga pobijali,” dodaja.<\/p>\n

Po besedah biologa sta sicer zelo nevarni dve vrsti teh hro\u0161\u010dev, ki prihajata predvsem iz Afrike. Obe vrsti privla\u010di UV-spekter lu\u010di. “Metuljarji v Sloveniji,\u00a0ki z UV\u00a0lovijo no\u010dne metulje, poro\u010dajo, da nobena od teh vrst ne prihaja mno\u017ei\u010dno. Te\u017eava se pojavi predvsem tam, kjer so kak\u0161ne izredne razmere\u00a0\u2013 na primer \u010de\u00a0v \u0161otoru postavijo bolni\u0161nico in imajo vso no\u010d pri\u017egano lu\u010d. Ti hro\u0161\u010di potem prilezejo na lu\u010d, leteti tako ne znajo, saj spadajo med kratkokrilce. Mislim, da ima ta rod pod pokrovkami celo zakrnela krila. Ti hro\u0161\u010di lahko zlezejo na \u010dloveka in ga podra\u017eijo. Ko hodijo po njem, se \u010dlovek podrgne,\u00a0na ta na\u010din hro\u0161\u010da\u00a0zme\u010dka in razma\u017ee, beljakovina pederin pa pride na ko\u017eo,” je \u0161e pojasnil Trilar in dodal, da lahko to povzro\u010di vnetje, v kon\u010dni fazi pa tudi mehurje.<\/p>\n

Potrebna je previdnost<\/p>\n

Da je izpostavljenost tem vrstam hro\u0161\u010dev v Sloveniji redka, so potrdili tudi na\u00a0Centru\u00a0za klini\u010dno toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, a dodali, da je ob stiku s temi hro\u0161\u010di vseeno potrebna previdnost. “Ob stiku s ko\u017eo ne grizejo in ne pikajo. Te\u017eave nastanejo, ko jih zme\u010dkamo ali po\u0161kodujemo, saj se takrat sprosti toksin pederin, dra\u017ee\u010d za \u010dlove\u0161ko ko\u017eo. Ta snov mo\u010dno moti delovanje celic, saj zavira sintezo beljakovin in delitev celic. Zaradi tega celice v vrhnjih plasteh ko\u017ee odmrejo, kar povzro\u010di po\u0161kodbo ko\u017ee in nastanek mehurjev. Ko\u017ea se lahko nato nenormalno zadebeli in za\u010dne pospe\u0161eno obnavljati,” so pojasnili.<\/p>\n

Zna\u010dilna sprememba ko\u017ee se navadno za\u010dne kot rde\u010dica, v 12 do 48 urah pa se ta lahko razvije v izpu\u0161\u010daj, so dodali.\u00a0Pojavi se koprivnici podoben dvignjen predel, prekrit z majhnimi, med seboj nepovezanimi mehur\u010dki. Dra\u017eilne snovi se lahko ob tem z enega dela telesa prenesejo tudi na drugega (npr. v pregibu komolca, za kolenom ali v ko\u017enih gubah). Na Centru izpostavljajo, da so te spremembe obi\u010dajno zelo srbe\u010de in bole\u010de, nastane pa krasta, ki odpade pribli\u017eno med desetim in dvanajstim dnem, za njo pa ostane temneje pigmentiran predel, ki lahko vztraja ve\u010d tednov ali mesecev. “Ob vnosu zdrobljenega hro\u0161\u010da v oko so poro\u010dali o konjunktivitisu z mo\u010dno ote\u010denimi vekami. V primeru zau\u017eitja hro\u0161\u010da\u00a0lahko pride do slabosti, bruhanja in dra\u017eenja ust,” so opozorili.<\/p>\n

Kako ukrepati ob stiku?<\/p>\n

\u010ce hro\u0161\u010da iz rodu\u00a0Paederus opazimo na ko\u017ei, ga ne smemo stisniti ali zme\u010dkati. Najbolje\u00a0ga je ne\u017eno odpihniti, otresti ali odstraniti s papirjem. Ob stiku s toksinom je zdravljenje simptomatsko in podporno, so pojasnili na Centru. Simptomi se namre\u010d praviloma pojavijo \u0161ele pribli\u017eno 12 ur po izpostavljenosti, ko je po\u0161kodba tkiva \u017ee nastala, zato so mo\u017enosti za u\u010dinkovito zdravljenje omejene.\u00a0<\/p>\n

“Zelo pomembna je\u00a0takoj\u0161nja dekontaminacija. Ob stiku s ko\u017eo odstranite kontaminirana obla\u010dila in nakit ter jih shranite v plasti\u010dno vre\u010dko. Izpostavljena mesta 10\u201315 minut umivajte z milom in vodo ter jih ne\u017eno spirajte, da ne po\u0161kodujete ko\u017ee. \u010ce dra\u017eenje ali bole\u010dina vztrajata, je potreben zdravni\u0161ki pregled. Ob stiku z o\u010dmi odstranite kontaktne le\u010de in o\u010di spirajte z obilico fiziolo\u0161ke raztopine (0,9 odstotka) ali vode sobne temperature vsaj 15 minut. \u010ce po tem \u010dasu vztrajajo dra\u017eenje, bole\u010dina, oteklina, solzenje ali ob\u010dutljivost na svetlobo, je potreben pregled v zdravstveni ustanovi. Izzivanje bruhanja in uporaba aktivnega oglja ob morebitnem zau\u017eitju hro\u0161\u010da nista priporo\u010dljiva.”<\/p>\n

Specifi\u010dnega protistrupa ni. Antihistaminiki in kortikosteroidi se niso izkazali kot u\u010dinkoviti. Olaj\u0161anje lahko prinesejo protibole\u010dinska zdravila ali pomirjujo\u010de kreme. “Rane in ko\u017ene spremembe je treba ohranjati \u010diste, da prepre\u010dimo sekundarno oku\u017ebo,” so sklenili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ceprav so pogostej\u0161i v tropskih in subtropskih krajih, hro\u0161\u010de iz rodu Paederus opa\u017eamo tudi pri nas. Na njihovo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61645,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[20241,20240,1229,5752,59,61,62,37,58,60,38,19785,20242,20239],"class_list":{"0":"post-61644","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-biolog","9":"tag-izpuscaj","10":"tag-koza","11":"tag-nevarnost","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-toksini","20":"tag-tomi-trilar","21":"tag-zuzelke"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116420149455332022","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61644","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61644"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61644\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61645"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61644"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61644"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61644"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}