{"id":61884,"date":"2026-04-17T17:25:12","date_gmt":"2026-04-17T17:25:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/61884\/"},"modified":"2026-04-17T17:25:12","modified_gmt":"2026-04-17T17:25:12","slug":"je-to-najvecja-nevarnost-za-trumpa-do-zdaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/61884\/","title":{"rendered":"Je to najve\u010dja nevarnost za Trumpa do zdaj?"},"content":{"rendered":"

Robert Francis Prevost, zdaj pape\u017e Leon XIV. je prvi ameri\u0161ki pape\u017e. Rojen je v Chicagu, a je zelo povezan tudi z Latinsko Ameriko. Leta 1985 je prvi\u010d pri\u0161el v Peru kot duhovnik, se pozneje vrnil v ZDA, nato pa leta 1988 spet pri\u0161el v Peru in se tu vzpenjal po cerkveni hierarhiji. Leta 2015 je v Peruju postal tudi \u0161kof in dobil perujsko dr\u017eavljanstvo.<\/p>\n

Kritik predsednika Fud\u017eimorija\u00a0in predsednika Trumpa<\/p>\n

V Peruju je bil zelo glasen kritik predsednika Alberta Fud\u017eimorija,\u00a0in sicer zaradi korupcije in akcij perujske vojske v \u010dasu dr\u017eavljanske vojne. V spopadih med vojsko in levi\u010darskimi uporniki sta obe strani pobili ne deset tiso\u010de ljudi. Prevost je obe strani zaradi teh zlo\u010dinov grajal: tako vojsko kot upornike. Leta 2017 je poznej\u0161i pape\u017e nasprotoval pomilostitvi Fud\u017eimorija.<\/p>\n

Leta 2015 je na dru\u017ebenem omre\u017eju, ki se je takrat \u0161e imenovalo Twitter, delil objave, ki so bile kriti\u010dne do politike Donalda Trumpa do priseljencev in neomejene pravice do no\u0161enja oro\u017eja v ZDA. Oglasil se je tudi, ko je januarja 2025 podpredsednik ZDA JD\u00a0Vance v okviru upravi\u010devanja Trumpove politike do priseljencev trdil, da je ta politika v okviru koncepta kr\u0161\u010danske ljubezni (ordo amoris). Prevost je takrat delil odgovor pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka na Vanceove izjave.<\/p>\n

Leon XIV. kot nadaljevalec dela pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka<\/p>\n

Ve\u010d kot o\u010ditno je torej, da je pape\u017e Leon XIV., ki je na svojo \u017eivljenjsko pot tako prvi pape\u017e iz ZDA kot drugi latinskoameri\u0161ki pape\u017e, nadaljevalec politike pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka (temu so na desnici o\u010ditali, da je rde\u010di pape\u017e oziroma levi\u010darski pape\u017e, nekateri so ga zaradi njegovih stali\u0161\u010d\u00a0ozna\u010devali kar za komunista in marksista). In to Trumpovim republikancem seveda ni v\u0161e\u010d.<\/p>\n

\"Pape\u017e<\/p>\n

Pape\u017e Leon XIV. nadaljuje delo pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka, ki je bil zaradi svojih stali\u0161\u010d do rev\u0161\u010dine za nekatere na ameri\u0161ki desnici kar komunist in marksist. Kljub kritikam ga je v ZDA po pisanju BBC podpiralo 78 odstotkov ameri\u0161kih katolikov. Na fotografiji iz leta 2023 vidimo, kako pape\u017e Fran\u010di\u0161ek imenuje Roberta Francisa Prevosta (zdaj\u0161njega pape\u017ea Leona XIV.) za kardinala.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

\u0160e zlasti zato, ker je po podatkih, ki jih je maja lani objavil BBC, 53 odstotkov ameri\u0161kih katolikov podpornikov republikanske stranke oziroma se k njej nagiba.\u00a0Katoliki po podatkih predstavljajo okoli 20 odstotkov ameri\u0161kega prebivalstva.<\/p>\n

Izvolitev Prevosta kot sporo\u010dilo Trumpu<\/p>\n

Tradicionalno je bila sicer stranka ameri\u0161kih katolikov demokratska stranka. Tudi edina dva ameri\u0161ka katoli\u0161ka predsednika do zdaj, John Kennedy in Joe Biden, sta bila demokrata.<\/p>\n

Ko je Prevost postal novi pape\u017e, je bilo to kar precej\u0161nje presene\u010denje. Gledano nazaj, pa je odlo\u010ditev kardinalov, da na konklavu\u00a0(potekal\u00a0je\u00a07. in 8. maja lani) izvolijo prav njega, jasno politi\u010dno sporo\u010dilo Trumpu, ki se je januarja 2025 vrnil v Belo hi\u0161o.<\/p>\n

Spor med Trumpom in pape\u017eem<\/p>\n

Odnosi med Trumpom in pape\u017eem so se zaostrili v zadnjih tednih, potem ko je ameri\u0161ki predsednik 28. februarja za\u010del\u00a0vojno proti Iranu, \u0161e zlasti, ko je Trump na velikono\u010dno nedeljo na svojem dru\u017ebenem omre\u017eju Truth Social objavil gro\u017enjo, da bo umrla vsa civilizacija, \u010de Iran ne bo odprl Hormu\u0161ke o\u017eine. Vsi so seveda domnevali, da govori o mno\u017ei\u010dnem uni\u010devanju Irana, nekateri so se celo zbali, da bi utegnil uporabiti jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n

\"Izbira<\/p>\n

Izbira Leona XIV. se zdaj ka\u017ee kot jasno sporo\u010dilo Katoli\u0161ke cerkve Donaldu Trumpu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Pape\u017e Leon se je takoj odzval z besedami, da so te gro\u017enje iranskemu ljudstvu nesprejemljive. Zavzel se je tudi za mir in zavra\u010danje vojne. Potem ko sta ZDA in Iran dosegli prekinitev ognja, je pape\u017e dejal, da se lahko ta vojna kon\u010da samo s pogajanji.<\/p>\n

Pape\u017e je proti vojni<\/p>\n

Pape\u017e je 10. aprila na dru\u017ebenih omre\u017ejih objavil, da Kristusovi u\u010denci nikoli niso na strani tistih, ki so neko\u010d vihteli me\u010d, danes pa me\u010dejo bombe. Trumpovi republikanci so te besede vzeli kot grajo ameri\u0161ke vojske, ki napada Iran.<\/p>\n

Dan pozneje je pape\u017e dejal, da je dovolj malikovanja samega sebe in denarja, dovolj razkazovanja mo\u010d in dovolj vojne. Naslednji dan, 12. aprila, je Trump na Truth Socialu grajal pape\u017ea in mu med drugim o\u010dital, da je premehak do kriminala in grozen za zunanjo politiko. Pape\u017eu je svetoval, naj se zbere, uporabi zdrav razum in preneha pomagati radikalni levici ter naj bo velik pape\u017e in ne politik.<\/p>\n

Pape\u017e: Ne bojim se Trumpa<\/p>\n

Pape\u017eev odgovor je bil hiter in jasen: “Ne bojim se Trumpove administracije ali glasnega izra\u017eanja sporo\u010dila evangelija, za kar verjamem, da sem tukaj. Na svojo vlogo ne gledam kot na politi\u010dno vlogo, kot na politika. No\u010dem se z njim prepirati. Mislim, da sporo\u010dilo evangelija ni namenjeno zlorabi na na\u010din, kot to po\u010dnejo nekateri ljudje.”<\/p>\n

\"Zanimivost<\/p>\n

Zanimivost je, da si je zdaj\u0161nji pape\u017e izbral ime Leon, ki ga je prvi nosil Leon I. oziroma Leon Veliki, znan zlasti po tem, da je hunskega vladarja Atilo leta 452 odvrnil od napada na Rim. Je morda mogo\u010da primerjava: Leon XIV. proti Trumpu?
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Trump je dvignil veliko prahu, ko je 12. aprila objavil svojo sliko, ustvarjeno z umetno inteligenco. Upodobljen je bil kot Jezus. \u0160tevilni katoliki so Trumpu o\u010ditali, da je to bogokletno. Trump se je branil z besedami, da ni upodobljen kot Jezus, ampak kot zdravnik, ki zdravi bolnika. Sliko je tudi izbrisal.<\/p>\n

Novope\u010deni katolik Vance proti pape\u017eu<\/p>\n

Je pa 15. aprila Trump objavil novo sliko, ustvarjeno z umetno inteligenco, na kateri ga objema Jezus, v ozadju pa je ameri\u0161ka zastava. Dva dni\u00a0pred tem se je v spor s pape\u017eem vpletel \u0161e podpredsednik Vance.<\/p>\n

Vance, ki se je v katoli\u0161tvo spreobrnil pred sedmimi leti, je pape\u017eu v intervjuju za Fox News najprej svetoval, naj pusti politiko pri miru in se posve\u010da samo moralnim zadevam. Nato\u00a0je na shodu konservativne ameri\u0161ke organizacije TPUSA (ustanovil jo je pokojni Charlie Kirk) pape\u017ea pou\u010deval, da naj bo previden pri teolo\u0161kih razpravah. \u0160tevilni so seveda Vanceovo dr\u017eo imeli za vzvi\u0161eno in domi\u0161ljavo.<\/p>\n

Pape\u017e o pe\u0161\u010dici tiranov, ki uni\u010duje svet<\/p>\n

V spor se je vpletel tudi vodja republikancev v ameri\u0161kem kongresu, protestant Mike Johnson. Ta pape\u017eu ni odrekal pravice, da govori o politiki,\u00a0mora pa biti v tem primeru pripravljen tudi na to, da bo dobil politi\u010dne odzive.<\/p>\n

\"JD<\/p>\n

JD Vance, ki je odra\u0161\u010dal v metodisti\u010dni dru\u017eini in bil dolga leta ateist, se je spreobrnil v katolika leta 2019. Kljub temu da je \u0161ele nekaj \u010dasa katolik, je prepri\u010dan, da lahko pou\u010duje 70-letnega pape\u017ea Leona XIV. o katoli\u0161ki teologiji, \u010deprav je pape\u017e strokovnjak za kanonsko pravo in je doktoriral iz teologije. Vance je letos objavil knjigo o tem, kako je postal katolik, pri tem pa na naslovnico knjige dal metodisti\u010dno cerkev. Na fotografiji: Vance na obisku pri pape\u017eu Leonu XIV. maja lani.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Pape\u017e je 16. aprila na obisku v Kamerunu znova grajal Trumpa, ne da bi ga izrecno imenoval, in sicer z\u00a0besedami, da obsoja tirane, ki manipulirajo z religijo, da bi dosegli voja\u0161ke koristi. Govoril je tudi, da svet pusto\u0161i pe\u0161\u010dica tiranov, ki za vojno zapravljajo milijarde.<\/p>\n

Strah Vatikana pred ugrabitvijo pape\u017ea?<\/p>\n

Kot pi\u0161e nem\u0161ki politi\u010dni analitik Alexander G\u00f6rlach v nem\u0161kem mediju Focusu, je v ozadju merjenja mo\u010di med Washingtonom in Vatikanom zavestno nasprotovanje katoli\u0161kih kardinalov Trumpovemu nacionalizmu in zlorabi vere v politi\u010dne namene.<\/p>\n

G\u00f6rlach tudi pi\u0161e, da v ozadju pape\u017eeve odlo\u010ditve, da zavrne Trumpovo povabilo na slovesnost v Philadelphii 4. julija letos ob 250. obletnici ustanovitve ZDA, ni samo pape\u017eevo simbolno sporo\u010dilo Trumpu (takrat naj bi bil pape\u017e med begunci na otoku Lampedusa), ampak tudi strah vatikanske kurije, da bi lahko ameri\u0161ke oblasti pape\u017ea med obiskom ZDA aretirale.<\/p>\n

Ameri\u0161ke gro\u017enje Vatikanu?<\/p>\n

Glede na napete odnose med Trumpom in pape\u017eem ne presene\u010da novica, ki jo je v za\u010detku aprila objavil ameri\u0161ki spletni medij The Free Press (ta je naklonjen republikancem). Na sestanku 22. januarja letos naj bi podsekretar na ameri\u0161kem ministrstvu za obrambo Elbridge Colby takratnemu vatikanskemu nunciju v ZDA, kardinalu Christophu\u00a0Pierru, dejal, da imajo ZDA tak\u0161no voja\u0161ko mo\u010d, da lahko storijo, kar ho\u010dejo, in da naj se Cerkev odlo\u010di za ZDA. To naj bi bile gro\u017enje Vatikanu.<\/p>\n

\"Letos<\/p>\n

Letos januarja, potem ko je imel pape\u017e kriti\u010den govor do ameri\u0161kih oblasti, naj bi imel podsekretar na ameri\u0161kem obrambnem ministrstvu Elbridge Colby sre\u010danje s takratnim apostolskim nuncijem v ZDA, kardinalom Christophom Pierrom. Od Vatikana naj bi z groze\u010dim tonom zahteval, da se prikloni Washingtonu. Obe strani sta to javno zanikali. Na fotografiji: Elbridge Colby.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Na sre\u010danju naj bi z ameri\u0161ke strani padale tudi gro\u017enje z avignonskim pape\u0161tvom. Gre za obdobje med letoma 1309 do 1376, ko je sedem pape\u017eev po vrsti prebivalo v Avignonu v Franciji in ne v Rimu. Vseh teh sedem pape\u017eev je bilo francoskega rodu in so bili pod vplivom francoskih kraljev. Pozneje, leta 1378, je pri\u0161lo do razkola v Katoli\u0161ki cerkvi, ko so v Avignonu bivali t. i. protipape\u017ei. Ta razkol se je kon\u010dal leta 1417.<\/p>\n

Zanikanje gro\u017eenj<\/p>\n

Pentagon je takoj zanikal gro\u017enje z ameri\u0161ko voja\u0161ko mo\u010djo in avignonskim pape\u0161tvom, resni\u010dnost pisanja\u00a0ameri\u0161kega spletnega medija je javno zanikal tudi Vatikan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Robert Francis Prevost, zdaj pape\u017e Leon XIV. je prvi ameri\u0161ki pape\u017e. Rojen je v Chicagu, a je zelo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61885,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[409,13493,13492,20308,5095,37,38,64,2505,8616,63,404],"class_list":{"0":"post-61884","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-donald-trump","9":"tag-j-d-vance","10":"tag-jd-vance","11":"tag-papez-francisek","12":"tag-papez-leon-xiv","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-vatikan","17":"tag-vojna-proti-iranu","18":"tag-world","19":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116421219124519922","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61884","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61884"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61884\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61884"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61884"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}