![\"Digitalni](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2805297.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nSTRABAG Slovenija z digitalnimi modeli, laboratoriji in trajnostnimi praksami spreminja gradbeni\u0161tvo. Gradbeni\u0161tvo si \u0161e vedno radi predstavljamo skozi beton, prah in te\u017eko mehanizacijo. A v resnici je ena najve\u010djih transformacij danes prav tam \u2013 na gradbi\u0161\u010dih, v laboratorijih in v digitalnih modelih, ki nastajajo, \u0161e preden je polo\u017een prvi temelj.<\/p>\n
Panoga, ki je bila dolgo sinonim za velik okoljski odtis, se vse bolj preobra\u017ea v podatkovno vodeno industrijo, kjer odlo\u010dajo natan\u010dno na\u010drtovanje, optimizacija in trajnost.<\/p>\n
\u00bbGradbeni projekt danes najprej zgradimo digitalno. Tam preverimo vse mo\u017ene scenarije, optimiziramo procese in \u0161ele nato gremo na teren,\u00ab pojasnjuje dr. Sebastjan Me\u017ea, vodja skupine za gradnjo prometnih poti pri STRABAG\u00a0Slovenija.<\/p>\n
<\/p>\n
Digitalni modeli in natan\u010dno na\u010drtovanje spreminjajo na\u010din gradnje \u017ee pred za\u010detkom del. Na fotografiji: dr. Sebastjan Me\u017ea in dr. Dejan Hribar STRABAG FOTO: Marko Feist<\/p>\n
Manj napak, ve\u010d nadzora<\/p>\n
Klju\u010dni premik prina\u0161a uporaba informacijskega modeliranja gradenj (BIM), ki omogo\u010da, da vsi udele\u017eenci projekta delujejo na podlagi enotnega digitalnega modela.<\/p>\n
To pomeni manj improvizacije, manj napak in bistveno bolj\u0161o koordinacijo.<\/p>\n
\u00bbV preteklosti so se te\u017eave pogosto re\u0161evale na gradbi\u0161\u010du, danes jih re\u0161ujemo \u017ee v fazi na\u010drtovanja,\u00ab pojasnjuje dr. Dejan Hribar, vodja oddelka TPA in laboratorijev v Sloveniji. \u00bbTo neposredno vpliva na stro\u0161ke, roke in kakovost izvedbe.\u00ab<\/p>\n
Tak zgodnji pristop zmanj\u0161uje tudi nepotrebne premike materiala in energijsko potratne procese, kar postaja vse pomembnej\u0161e v \u010dasu podnebnih omejitev.<\/p>\n
Dr. Sebastjan Me\u017ea: \u00bbGradbeni projekt danes najprej zgradimo digitalno \u2013 \u0161ele nato na terenu.\u00ab<\/p>\n
Trajnost ni ve\u010d izbira, ampak pogoj<\/p>\n
![\"Uporaba](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2805298.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Uporaba BIM-modelov omogo\u010da bolj\u0161o koordinacijo, manj napak in u\u010dinkovitej\u0161o izvedbo projektov. FOTO: Marko Feist<\/p>\n
Gradbeni\u0161tvo je pod vse ve\u010djim pritiskom, da zmanj\u0161a svoj okoljski odtis. V STRABAGu so to vklju\u010dili v svojo strategijo do leta 2030, ki temelji na treh stebrih: ljudje, planet in napredek. Eden klju\u010dnih pristopov je kro\u017eno gospodarstvo.<\/p>\n
\u00bbReciklirani materiali, kot je asfalt, danes dosegajo enake ali celo bolj\u0161e lastnosti kot novi,\u00ab dodaja\u00a0dr. Sebastjan Me\u017ea. \u00bbS tem zmanj\u0161ujemo porabo naravnih virov in emisije.\u00ab<\/p>\n
Posebno vlogo pri tem ima laboratorij TPA, kjer razvijajo in testirajo nove materiale ter postopke, ki omogo\u010dajo prenos inovacij neposredno v prakso.<\/p>\n
Dr. Sebastjan Me\u017ea: \u00bbReciklirani materiali, kot je asfalt, danes dosegajo enake ali celo bolj\u0161e lastnosti kot novi.\u00ab<\/p>\n
Hitreje z manj emisijami<\/p>\n
Eden bolj konkretnih primerov inovacij so t. i. topli asfalti, pri katerih se temperatura proizvodnje zni\u017ea za 20 do 40 stopinj.<\/p>\n
\u00bbTo pomeni manj emisij in hkrati hitrej\u0161o izvedbo del,\u00ab pravi dr. Hribar. \u00bbCeste lahko odpremo prej, kar pripomore k zmanj\u0161evanju zastojev in vpliva na okolje.\u00ab<\/p>\n
Tak\u0161ne izbolj\u0161ave se morda zdijo majhne, a prav kombinacija \u0161tevilnih manj\u0161ih sprememb vodi do ve\u010djega u\u010dinka \u2013 tudi na poti do podnebne nevtralnosti, ki si jo skupina STRABAG zastavlja do leta 2040.<\/p>\n
Slovenija kot poligon kompleksnosti<\/p>\n
Slovenski projekti zaradi zahtevnega terena pogosto sodijo med bolj kompleksne v regiji. Predori, viadukti in zahtevne podporne konstrukcije zahtevajo visoko raven znanja in natan\u010dnosti.<\/p>\n
\u00bbPrav ta kompleksnost nas sili v inovacije,\u00ab poudarja Me\u017ea. \u00bbRe\u0161itve, ki jih razvijamo tukaj, so uporabne tudi na drugih trgih.\u00ab<\/p>\n
Projekt Emonika v Ljubljani je eden od primerov, kjer digitalni modeli omogo\u010dajo usklajevanje \u0161tevilnih dele\u017enikov v omejenem urbanem prostoru.<\/p>\n
Dr. Sebastjan Me\u017ea: \u00bbTrajnost v gradbeni\u0161tvu ni ve\u010d izbira \u2013 postaja pogoj.\u00ab<\/p>\n
Gradbeni\u0161tvo kot industrija prihodnosti<\/p>\n
![\"Reciklirani](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2805299.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Reciklirani materiali in topli asfalti dokazujejo, da lahko gradbeni\u0161tvo hkrati zmanj\u0161uje emisije in pospe\u0161uje gradnjo. FOTO: Marko Feist<\/p>\n
Digitalizacija in nove tehnologije spreminjajo tudi podobo panoge v o\u010deh mladih.<\/p>\n
\u00bbDanes gradbeni\u0161tvo ni ve\u010d samo fizi\u010dno delo. Vklju\u010duje podatke, analitiko, simulacije in vse ve\u010d umetne inteligence,\u00ab pravi Hribar. \u00bbTo ga dela bistveno bolj zanimivega za mlade in\u017eenirje.\u00ab<\/p>\n
To je pomembno tudi z vidika zaposlovanja, saj panoga v Evropi \u017ee dalj \u010dasa opozarja na pomanjkanje ustreznega kadra.<\/p>\n
Dr. Dejan Hribar: \u00bbGradbeni\u0161tvo danes ne gradi samo infrastrukture, ampak tudi prihodnost bivanja.\u00ab<\/p>\n
Od materialov k odlo\u010ditvam<\/p>\n
\u010ceprav bodo beton, asfalt in jeklo vedno ostali temelj gradbeni\u0161tva, se njegova prihodnost vse bolj premika v smeri odlo\u010danja, podatkov in na\u010drtovanja.<\/p>\n
Gradbeni\u0161tvo tako postaja industrija, kjer konkuren\u010dnost ne temelji ve\u010d le na izvedbi, temve\u010d na sposobnosti razmi\u0161ljanja vnaprej.<\/p>\n
In prav ta premik skriva klju\u010dno spremembo: ne gre ve\u010d samo za to, kaj gradimo \u2013 temve\u010d kako pametno to po\u010dnemo.<\/p>\n