![\"Ljubljana.Blokovsko](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-20260414_01532166-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
V povpre\u010dju\u00a0so najdra\u017eje nepremi\u010dnine \u0161e vedno v prestolnici. Foto: STA<\/p>\n
Kako napihnjen je balon? V Ljubljani kvadrat rabljenega stanovanja prebil 5000 evrov<\/p>\n
\u0160tevilo transakcij v zvezi s stanovanjskimi nepremi\u010dninami se je lani po treh letih padanja znova zvi\u0161alo. Rast cen se je nadaljevala, stanovanja so se podra\u017eila za 11 odstotkov, hi\u0161 pa za 10 odstotkov. Cene stanovanj in hi\u0161 so prakti\u010dno povsod po dr\u017eavi dosegle nove rekordne vrednosti, je objavila geodetska uprava.<\/p>\n
17. 04. 2026, 19.30\n <\/p>\n
jk, sta\n <\/p>\n
\u0160tevilo tr\u017enih prodaj stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah se je lani na ravni dr\u017eave v primerjavi z letom 2024 pove\u010dalo za 25 do 30 odstotkov, \u0161tevilo prodaj stanovanjskih hi\u0161 pa za 20 do 25 odstotkov, je v danes objavljenem poro\u010dilu o slovenskem nepremi\u010dninskem trgu za leto 2025 zapisala Geodetska uprava RS (Gurs).<\/p>\n
V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji \u0161tevilo transakcij doseglo vrh, je bilo lani \u0161tevilo kupoprodaj stanovanj sicer \u0161e vedno manj\u0161e za okoli 20 odstotkov, hi\u0161 pa za pribli\u017eno 15 odstotkov.<\/p>\n
Po \u0161e preliminarnih podatkih je bilo lani evidentiranih 29.400 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremi\u010dnine, katerih skupna vrednost je zna\u0161ala okoli 3,1 milijarde evrov. Od tega je bilo evidentiranih okoli 14.100 poslov s stanovanjskimi nepremi\u010dninami v vrednosti okoli 2,2 milijarde evrov, in sicer s stanovanji 8500 poslov za 1,3 milijarde evrov in s hi\u0161ami 5600 poslov za okoli 950 milijonov evrov.<\/p>\n
Za ve\u010d kot tri milijarde poslov<\/p>\n
Gurs ocenjuje, da bo kon\u010dno \u0161tevilo vseh sklenjenih pogodb od 30.000 do\u00a031.000, njihova skupna vrednost pa od 3,2 do\u00a03,3 milijarde evrov. Leta 2024 je bilo sklenjenih 25.300 pogodb o prodaji nepremi\u010dnin v skupni vrednosti 2,6 milijarde evrov.<\/p>\n
“K izrazitemu pove\u010danju \u0161tevila kupoprodaj stanovanjskih nepremi\u010dnin v lanskem letu je prispevalo predvsem ni\u017eanje obrestnih mer in posledi\u010dno pove\u010devanje obsega stanovanjskih kreditov. Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti pla\u010d in ob vztrajajo\u010dem prese\u017enem povpra\u0161evanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili ve\u010djo aktivnost kupcev in investitorjev,” je pojasnil Gurs.<\/p>\n
Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za prete\u017eni del prebivalstva \u0161e naprej zmanj\u0161evala, je dodal.<\/p>\n
Od leta 2020 so se cene stanovanj zvi\u0161ale za skoraj 80 odstotkov, hi\u0161 za 65 odstotkov in zemlji\u0161\u010d za gradnjo stavb za skoraj 60 odstotkov.\u00a0<\/p>\n
Od leta 2020 so se cene stanovanj zvi\u0161ale za skoraj 80 odstotkov, hi\u0161 za 65 odstotkov in zemlji\u0161\u010d za gradnjo stavb za skoraj 60 odstotkov. V Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod \u017ee dosegajo tudi 9700 evrov na kvadratni meter. “Danes torej lahko pri nas govorimo o ‘norih’ cenah stanovanj, ki prete\u017enemu delu prebivalstva onemogo\u010dajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica. Zagotavljanje finan\u010dnih virov in gradnja javnih stanovanj sta zato dolgoro\u010dno nujna,” poudarja uprava.<\/p>\n
Za skoraj 300 milijard evrov nepremi\u010dnin<\/p>\n
Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji evidentiranih nekaj ve\u010d kot 556.000 stanovanjskih hi\u0161 (2500 ve\u010d kot leto prej) in okoli 354.000 stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah (3500 ve\u010d kot predlani). Celotna vrednost slovenskega nepremi\u010dninskega fonda je zna\u0161ala okoli 297 milijard evrov, od tega stanovanja v ve\u010dstanovanjskih stavbah 65 milijard evrov.<\/p>\n
Rast cen stanovanjskih nepremi\u010dnin, ki traja od obrata cen leta 2015, se je lani nadaljevala. Na ravni dr\u017eave so cene stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hi\u0161 pa za 10 odstotkov. Cene zemlji\u0161\u010d za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih lani zrasle le za dva odstotka.<\/p>\n
Cene stanovanj in hi\u0161 so prakti\u010dno povsod po dr\u017eavi dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je zna\u0161ala\u00a03200 evrov.<\/p>\n
Cene stanovanj in hi\u0161 so prakti\u010dno povsod po dr\u017eavi dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni dr\u017eave prvi\u010d prebila mejo 3000 evrov na kvadratni meter (zna\u0161ala je 3200 evrov oziroma\u00a010 odstotkov ve\u010d), v Ljubljani, kjer je najvi\u0161ja, pa mejo 5000 evrov na kvadratni meter. Obe ceni sta bili za 10 odstotkov vi\u0161ji kot predlani.<\/p>\n
Na Obali je mediana zna\u0161ala 4810 evrov, na alpskem turisti\u010dnem obmo\u010dju 4530 evrov, v severni okolici Ljubljane 4060 evrov, v ju\u017eni okolici Ljubljane 4000 evrov, v Kranju z okolico 3620 evrov, na Krasu 3210 evrov, na gorenjskem obmo\u010dju (brez Kranja in alpskega turisti\u010dnega obmo\u010dja, vklju\u010duje pa \u0160kofjo Loko, Radovljico, Tr\u017ei\u010d in Jesenice) 3050 evrov, v Novem mestu z okolico 2930 evrov, v Mariboru 2670 evrov in v Celju 2660 evrov. Najni\u017eja je bila v Posavju in Beli krajini, 1410 in 1450 evrov na kvadratni meter.<\/p>\n
Cene v mestih mo\u010dno zrasle<\/p>\n
Med najve\u010djimi mesti so najve\u010djo rast cen stanovanj zabele\u017eili v Mariboru, 14-odstotno. Sledila sta Kranj z 12-odstotno rastjo in Ljubljana z 10-odstotno. Najni\u017eja rast med urbanimi obmo\u010dji je bila na Obali, kjer so se cene zvi\u0161ale za osem odstotkov, medtem ko so se v Celju za devet odstotkov.<\/p>\n
Med najve\u010djimi mesti so najve\u010djo rast cen stanovanj zabele\u017eili v Mariboru, 14-odstotno.\u00a0<\/p>\n
Za letos Gurs ocenjuje, da so ob pove\u010dani geopoliti\u010dni negotovosti ter morebitnih nadaljnjih zaostritvah razmer na Bli\u017enjem vzhodu za zdaj zelo verjetne\u00a0globalna nadaljnja rast cen energentov, okrepitev inflacijskih pritiskov in ponovna rast klju\u010dnih obrestnih mer.<\/p>\n
“To bi lahko vplivalo tudi na aktivnost slovenskega nepremi\u010dninskega trga oziroma\u00a0na ponovno zmanj\u0161anje \u0161tevila transakcij in vsaj umiritev rasti cen stanovanjskih nepremi\u010dnin. Razen v primeru huj\u0161e globalne gospodarske krize, ki pa glede na trenutne razmere v svetu ni izklju\u010dena, opaznega zni\u017eanja cen nepremi\u010dnin pri nas ni pri\u010dakovati,” so navedli.<\/p>\n
![\"Ljubljana.Blokovsko](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-20260414_01532161-400.webp.webp\")
<\/p>\n