Ljubljana se zadnja leta soo\u010da z navalom turistov. Mno\u017ei\u010dni turizem je v razli\u010dnih pogledih, med drugim z nedostopnostjo stanovanj, umikanjem razli\u010dnih programov in doma\u010dinov iz sredi\u0161\u010da mesta, spremenil kakovost bivanja lokalnega prebivalstva. Na Dunaju, kjer bele\u017eijo trajno rast turizma, so lani v sodelovanju z Dunajsko turisti\u010dno organizacijo dokon\u010dali novo strategijo za turisti\u010dno gospodarstvo. Strategija z naslovom Optimum Tourism se posve\u010da zlasti vpra\u0161anju, kako turisti\u010dno rast oblikovati na trajnosten na\u010din in kako uravnote\u017eiti interese prebivalcev in obiskovalcev.<\/p>\n
V kak\u0161ni meri se Dunaj soo\u010da\u00a0z mno\u017ei\u010dnim turizmom?<\/p>\n
V tem trenutku turizma v mestu ne zaznavamo kot problem. V okviru raziskave, kako Dunaj\u010dani sprejemajo turizem, Dunajska turisti\u010dna organizacija opravlja mese\u010dne ankete, v katerih letno sodeluje 3600 ob\u010danov, in kot ka\u017eejo raziskave, turizem v mestu podpira 9 od 10 prebivalcev. Kar je tudi eden od ciljev turisti\u010dne strategije mesta. Ne glede na to pa se zavedamo, da je prekomerni turizem globalno vpra\u0161anje, s katerim se soo\u010dajo v mnogih mestih, in z njim se ukvarjamo tudi na Dunaju.<\/p>\n
Kaj so glavne stvari, ki jih Dunaj\u010dani v anketah navajajo v kritiki turizma?<\/p>\n
Kar smo v zadnjih letih v sodelovanju z raziskovalci ugotovili, je, da je velika tema v tem pogledu vpra\u0161anje gostote. In sicer v smislu zgo\u0161\u010denosti v javnem prostoru, javnem prevozu in podobno. Na\u0161a osrednja turisti\u010dna sezona je sicer poletje, najve\u010d obiskovalcev pa zaznamo v bo\u017ei\u010dnem \u010dasu, s \u010dimer je povezana gne\u010da v mestu. To pa prebivalci, \u0161e zlasti prvega okro\u017eja, torej mestnega sredi\u0161\u010da, kot tudi nekateri, ki tam delajo, navajajo kot manj prijetno. Zanje je to nekoliko stresno, vendar se obenem zavedajo, da je turizem za Dunaj pomemben z ekonomskega vidika. Ker je \u0161tevil\u010dnost turistov na Dunaju zgo\u0161\u010dena v dolo\u010denem obdobju leta, je ena od strategij usmerjena k bolj enakomerni razporeditvi turizma skozi vse leto. Zato se osredoto\u010damo na kongresni turizem, saj je tovrstne dogodke mogo\u010de \u010dasovno kot tudi prostorsko usmerjati.<\/p>\n
Je cilj, da turisti in turizem postanejo bolj \u00bbnevidni\u00ab del mesta?<\/p>\n
Ne bi tako rekla. Pri spremljanju zgo\u0161\u010devanja turistov v enem delu Dunaja je pomembno, da obiskovalce razporedimo po celem mestu, vendar ne na\u010din, da bi ti postali nevidni, saj sta mednarodni pridih in mo\u017enost mednarodne izmenjave pomembna dodana vrednost turizma. Hkrati je pomembno vpra\u0161anje, kaj lahko turist naredi za sosesko \u2013 kar je to\u010dka, v katero vstopi na\u0161 akcijski program, ki govori o ustvarjanju prostora. Dunaj je hitro rasto\u010de mesto, vsako leto imamo od 15.000 do 20.000 novih prebivalcev, zaradi \u010desar nastaja veliko novih sosesk, kjer je pogosto izziv vzpostavitev me\u0161ane rabe prostora. Da gre torej za predele, kjer se vzpostavijo razli\u010dni programi s trgovinami, lokali, restavracijami in drugimi vsebinami, in ne zgolj stanovanjske soseske. Pri \u010demer je privabljanje turistov v soseske, kjer lahko izkusijo del lokalnega vsakdana, prav tako eden od na\u010dinov vzdr\u017eevanja lokalne ekonomije. Poleg tega je v nekaterih mestih mogo\u010de spremljati prakse, kako je hotel denimo postal pomembna infrastruktura za sosesko in je, namesto da bi bil namenjen zgolj obiskovalcem, odprt tudi za lokalno skupnost. V sobah za seminarje lahko tako doma\u010dini organizirajo razli\u010dne delavnice, prav tako so ure joge odprte tudi za njih in podobno. V teh prostorih se obiskovalci in prebivalci sre\u010dujejo ter drug od drugega pridobivajo.<\/p>\n
Izku\u0161nja z mno\u017ei\u010dnim turizmom\u00a0v Ljubljani je povezana s padcem kakovosti \u017eivljenja za lokalno prebivalstvo. Ljubljana je postala drago mesto, prebivalci pa so iz sredi\u0161\u010da mesta prakti\u010dno izrinjeni oziroma se umikajo. Turizem na Dunaju ne vpliva na kakovost \u017eivljenja lokalnega
prebivalstva?<\/p>\n
Za mirno sobivanje prebivalcev in obiskovalcev je pomemben dober regulatorni okvir. Na Dunaju je seveda pomembno, da imamo veliko \u0161tevilo subvencioniranih stanovanj, kar zagotavlja njihovo dostopnost. Pri neprofitnih in subvencioniranih stanovanjih gre za odli\u010dno dedi\u0161\u010dino rde\u010dega Dunaja (obdobje razcveta javne gradnje stanovanj med letoma 1918 in 1934, op. a.), ki pa jo z gradnjo ob\u010dinskih stanovanj ohranjamo. Poleg tega smo pred dvema letoma sprejeli omejitve kratkoro\u010dnega oddajanja do najve\u010d 90 dni na leto, kar je bil prav tako pomemben korak za prepre\u010devanje negativnih vplivov rasti \u0161tevila turistov na kakovost in dostopnost stanovanj za Dunaj\u010dane. Kar je eden od odgovorov, kako vzdr\u017eevati ravnovesje med tokom turistov in lokalno skupnostjo.<\/p>\n
Poleg \u010dasovne omejitve kratkoro\u010dnega oddajanja ste sprejeli \u0161e kak\u0161ne\u00a0druge omejitve?<\/p>\n
So obmo\u010dja v mestu, ki so namenjena zgolj bivanju in tam nepremi\u010dnin ni mogo\u010de kratkoro\u010dno oddajati oziroma le pod zelo strogimi pogoji. Je pa treba poudariti, da je Ljubljano te\u017eko primerjati z Dunajem, ki je policentri\u010dno mesto. \u017divim recimo v 16. okro\u017eju in sredi\u0161\u010de mesta, torej 1. okro\u017eje, obi\u0161\u010dem zgolj ob\u010dasno. V soseski imamo namre\u010d lokalno sredi\u0161\u010de, kjer so na voljo vse vsakodnevne storitve, poleg tega je veliko zanimivih kulturnih, dru\u017eabnih in drugih prostorov razpr\u0161enih po razli\u010dnih koncih mesta. Ta razvejana infrastruktura atraktivnih prostorov za doma\u010dine je dobra. Pri \u010demer si sedaj prizadevamo, da bi nekateri od teh prostorov postali zanimivi tudi za obiskovalce, saj na tak na\u010din lahko spodbudimo turiste, da obi\u0161\u010dejo razli\u010dne predele in lahko tako bolje razporedimo koristi po celotnem mestu. Glede na to, da se veliko turistov ve\u010dkrat vrne na Dunaj, je velik interes tudi za raziskovanje mesta onkraj klasi\u010dnih znamenitosti.<\/p>\n
Kaj so klju\u010dni cilji nove turisti\u010dne strategije Dunaja?<\/p>\n
Glavni cilj je, da Dunaj ostane mesto, ki je dobro za \u017eivljenje. V preteklih letih je Dunaj ve\u010dkrat zapored zasedel prvo mesto na svetovni lestvici mest, ki ponujajo najbolj\u0161o kakovost \u017eivljenja. In zelo je pomembno, da tudi Dunajska turisti\u010dna organizacija mesto razume skozi to kvaliteto. V novi strategiji je tako osrednji cilj obdr\u017eati uspeh, da 9 od 10 Dunaj\u010danov podpira turizem v mestu in da bi 9 od 10 turistov Dunaj priporo\u010dilo kot mesto, ki ga je vredno obiskati. \u017delimo torej ohraniti najbolj\u0161e iz obeh svetov, \u010desar pa se lotevamo dinami\u010dno.<\/p>\n
Eden od akcijskih programov\u00a0v tem pogledu je \u017ee omenjeno ustvarjanje prostorov.<\/p>\n
Tako je, kar pomeni oblikovanje novih kakovostnih prostorov tako za prebivalce kot turiste. Pri \u010demer te razvijamo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Za to pa smo razvili dvanajst principov, ki vklju\u010dujejo velik del \u017ee omenjenih vidikov. Med njimi je dobra regulacija, ki slu\u017ei za okvir, poleg tega je pomembno predvsem skovati dobro zavezni\u0161tvo med turisti\u010dnim in urbanim razvojem. Kar vklju\u010duje tako oblikovalske principe kot tudi skupno razvijanje prostorov z vsemi dele\u017eniki.<\/p>\n
Naj poudarim, da je kar nekaj na\u010del, ki smo jih predlagali v publikaciji o akcijskem programu ustvarjanja prostorov, \u017ee del procesa urbanega na\u010drtovanja, kot to velja za participatorno razvijanje prostorov, ki vklju\u010duje lokalno prebivalstvo. Podobno je tudi s poudarkom na trajnostni usmerjenosti urbanega oblikovanja. Kar nam manjka, je mo\u010dnej\u0161e sodelovanje med turizmom in urbanim na\u010drtovanjem. Pri \u010demer so pomemben del ustvarjanja prostorov zgodbe, saj prispevajo k razumevanju, kaj prostor dela posebnega. Pomembna sta lokalna naracija in razumevanje identitete prostora, \u0161ele zatem lahko prostor promoviramo tudi obiskovalcem. To je sicer pristop, ki je na ravni mesta \u017ee implementiran. Pred dvema letoma je tako potekala velika oglasna kampanja, v kateri je Dunajska turisti\u010dna organizacija promovirala soseske zunaj mestnega sredi\u0161\u010da. Kar so naredili na avtenti\u010den na\u010din, saj so predstavljali tisto, kar dela posamezen prostor poseben za prebivalce.<\/p>\n
V sredi\u0161\u010du modela je vpra\u0161anje, kako se lahko kakovost \u017eivljenja v mestu ustrezno razvija, da bo privla\u010dno tako za prebivalce kot za obiskovalce. Vsaka mestna uprava in vsaka turisti\u010dna organizacija bi se morala ukvarjati s tem osrednjim vpra\u0161anjem. Glede na lokalne razlike in razli\u010dne izzive pa je treba izbrati razli\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n
Kateri dunajski prostori \u017ee na\u00a0dober na\u010din naslavljajo tako\u00a0doma\u010dine kot turiste?<\/p>\n
Zelo dober primer tega, \u010deprav je v bli\u017eini mestnega sredi\u0161\u010da, je Muzejska \u010detrt. Prostor s pravim vzdu\u0161jem mestne dnevne sobe je med lokalnim prebivalstvom zelo popularen, obenem pa obmo\u010dje, posejano z nekaterimi najbolj znanimi muzeju v mestu, obi\u0161\u010de tudi veliko turistov. A obe skupini se tam sre\u010dujeta in prepletata na popolnoma naraven na\u010din. \u010ceprav seveda to ne pomeni, da se vsaki\u010d, ko gre\u0161 tja, pogovarja\u0161 s kak\u0161nim od turistov. Ne gre za to, temve\u010d za mirno sobivanje, a \u010de si radoveden in \u017eeli\u0161 spoznati tujce, jih lahko. Poleg tega je \u0161e ena stvar, zaradi katere je ta prostor tako poseben, in sicer je to obmo\u010dje, ki ni nujno povezano s potro\u0161njo. Za to, da tam pre\u017eivlja\u0161 \u010das, ti ni treba ni\u010desar kupiti, temve\u010d lahko preprosto pre\u017eivlja\u0161 \u010das na ikoni\u010dnih urbanih elementih. Tako so vsi dobrodo\u0161li ne glede na kupno mo\u010d. \u010ce si \u017eeli\u0161 in ima\u0161 denar, pa gre\u0161 v lokal na kavo ali si recimo kot \u0161tudentje prinese\u0161 pivo iz supermarketa. Gre za zelo vklju\u010dujo\u010d prostor, ki je odprt za vse.<\/p>\n
Kaj je recept za tak\u0161no sobivanje prebivalcev in turistov?<\/p>\n
To posku\u0161amo opisati z dvanajstimi na\u010deli za uspe\u0161no oblikovanje javnih prostorov. Klju\u010dni elementi so privla\u010den dizajn, ki \u017ee s svojo zasnovo spodbuja trajnostno in spo\u0161tljivo rabo, opremljenost z ustreznimi funkcijami in namembnostmi, kot so razli\u010dne trgovine, gostinski lokali pa tudi socialna infrastruktura v pritli\u010dnih conah. Jasna pravila, pristojnosti in postopki, v katere so vklju\u010deni tudi lokalni dele\u017eniki, kot so prebivalci in podjetniki, ter seveda upo\u0161tevanje lokalnih navad in identitet tako pri razvoju kot tudi pri tr\u017eenju dolo\u010denega dela mesta.<\/p>\n
Bi model Optimum Tourism lahko uporabila tudi manj\u0161a evropska mesta, kot\u00a0 denimo\u00a0Ljubljana?<\/p>\n
Vsekakor. V sredi\u0161\u010du modela je namre\u010d vpra\u0161anje, kako se lahko kakovost \u017eivljenja v mestu ustrezno razvija, da bo privla\u010dno tako za prebivalce kot obiskovalce. Vsaka mestna uprava in vsaka turisti\u010dna organizacija bi se morala ukvarjati s tem osrednjim vpra\u0161anjem. Glede na lokalne razlike in razli\u010dne izzive pa je treba izbrati razli\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n
Kaj so pomembne usmeritve trajnostnega turizma na Dunaju?<\/p>\n
Eden od poudarkov je namenjen mobilnosti \u2013 kako turisti prihajajo v mesto. Veliko jih pride z letalom, prav tako z avtomobili. V preteklosti je bilo ljudi, ki so pri\u0161li z avtomobilom, ve\u010d kot tistih, ki so prihajali z vlakom, in v turisti\u010dnem uradu so si zadali za cilj, da to spremenijo. V sodelovanju z avstrijskimi \u017eeleznicami in promocijskimi ter marketin\u0161kimi prijemi jim je uspelo dvigniti odstotek turistov, ki na Dunaj pridejo z vlakom, in jih je \u017ee ve\u010d kot obiskovalcev z avtom. Res je, da imamo pri tem prednost, ker je Dunaj \u017eelezni\u0161ko vozli\u0161\u010de Evrope. Z no\u010dnim vlakom gre\u0161 lahko do Pariza, Bruslja, Var\u0161ave in Rima. Poleg tega turisti\u010dni urad sodeluje z mestnim podjetjem za javni prevoz in tako dunajska mestna karta (Vienna City Card) poleg prevoza vklju\u010duje tudi dolo\u010dene ugodnosti v muzejih, nekaterih restavracijah in drugo. Gre torej za atraktiven turisti\u010dni paket.<\/p>\n
V \u010dem so scenariji mest, ki se soo\u010dajo s prekomernim turizmom,\u00a0kot so Benetke in Barcelona,
lahko pou\u010dni za Dunaj?<\/p>\n
Kar se vsekakor lahko u\u010dimo iz izku\u0161enj Benetk, je povezano s kri\u017earkami. Te predstavljajo velik izziv, ki ga je treba nasloviti. Smo mesto ob Donavi, ki je prav tako povezana s kri\u017earkami. Problem teh pa je, da ljudje na njih spijo in jedo, in ko stopijo z ladje, konzumirajo le majhen del lokalne kulture. Niso aktivni turisti v mestu na na\u010din, kot bi si \u017eeleli, da bi se v lokalnem okolju anga\u017eirali na bolj produktiven na\u010din. Podoben izziv predstavljajo turisti\u010dni avtobusi, ki v mesto pridejo celo samo za en dan.<\/p>\n
Kak\u0161ne so re\u0161itve za tovrstni\u00a0mno\u017ei\u010dni turizem?<\/p>\n
Tudi v tem primeru bi izzive lahko re\u0161evali s predpisi, sodelovanjem ali ciljnimi komunikacijskimi kampanjami. Pomembno je, da problem najprej konkretno opredelimo in lokacijsko dolo\u010dimo. Na Dunaju si trenutno prizadevamo za oblikovanje zanesljive podatkovne baze za enodnevni turizem. \u0160ele takrat bomo lahko, na podlagi jasnih podatkov in dejstev, sprejeli tudi konkretne ukrepe.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ljubljana se zadnja leta soo\u010da z navalom turistov. Mno\u017ei\u010dni turizem je v razli\u010dnih pogledih, med drugim z nedostopnostjo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":62133,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[2524,20359,124,62,37,58,60,38,20361,20360],"class_list":{"0":"post-62132","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-dunaj","9":"tag-katharina-hoftberger","10":"tag-ljubljana","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-urban-innovation-vienna","17":"tag-urbanistka"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116422540173459063","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62132","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=62132"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62132\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/62133"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=62132"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=62132"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=62132"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}