![\"07.04.2025](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-3-A37A7254-400.webp.webp\")
<\/p>\n
podjetja<\/p>\n
Veste, katere so najmo\u010dnej\u0161e slovenske znamke?<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Pri mleku in mle\u010dnih izdelkih se dele\u017e TBZ giblje od 33 odstotkov v Tu\u0161u do 86 odstotkov v Hoferju. Pri mesu in mesnih izdelkih ima najmanj (18 odstotkov) TBZ Tu\u0161, najve\u010d (75 odstotkov) pa Lidl. Pri pekovskih izdelkih dele\u017e TBZ zna\u0161a od 32 odstotkov v Eurospinu do 87 odstotkov v Hoferju, pri moki in testeninah od 15 odstotkov v Mercatorju in Tu\u0161u do 94 odstotkov v Hoferju, pri sadju in zelenjavi pa je popis najni\u017eji dele\u017e TBZ zaznal v Lidlu (10 odstotkov) in najvi\u0161jega (51 odstotkov) v Sparu.<\/p>\n
TBZ so, kot ka\u017ee tudi slovenska statistika, najbolj razvili diskontni trgovci. Temu se je po svetu prilagodila industrija, zato obstajajo podjetja, ki proizvajajo izklju\u010dno TBZ za diskonte. Bohotenje TBZ Zenela Batagelja, strokovnjaka za blagovne znamke pri raziskovalni dru\u017ebi Valicon, ne presene\u010da. \u00bbTo je pri\u010dakovano. Na primeru Srbije, kjer je Lidl nazadnje vstopil na trg, smo dokazali, da uspeh diskontnih trgovcev, ki imajo na policah primarno lastne znamke, najbolj vpliva na rast tr\u017enega dela trgovskih znamk. Razlog v ozadju je, da so TBZ edino ‘oro\u017eje’ tradicionalnih trgovcev, da pri kupcih ohranjajo ugodno cenovno dojemanje,\u00ab je za Dnevnik pojasnil Batagelj. In dodal, da je dele\u017e TBZ odvisen od kategorije izdelkov in da se v zadnjem \u010dasu zelo spreminja. \u00bbVsaka kriza postavlja v ospredje ceno, kar pomeni, da jo primarno komunicirajo domala vsi trgovci. Krize tako predstavljajo pospe\u0161ek za diskontne trgovce in za TBZ,\u00ab je poudaril sogovornik.<\/p>\n
Bistvo znamk je ponuditi nekaj ve\u010d: zaupanje, emocije, nezamenljiv okus. Ve\u010d tega ko ima znamka, ve\u010djo cenovno razliko si lahko privo\u0161\u010di. Manj\u0161a ko je prodajno, bolj ranljiva je s strani trgovske znamke.<\/p>\n
Zenel Batagelj, strokovnjak
za blagovne znamke<\/p>\n
Pakt s hudi\u010dem?<\/p>\n
\u00bbImam ob\u010dutek, da Slovenija sodi med dr\u017eave, kjer je v klasi\u010dnih trgovinskih formatih dele\u017e TBZ ve\u010dji kot v tujini,\u00ab je pred \u010dasom za Dnevnik ocenil agrarni ekonomist Ale\u0161 Kuhar in opozoril, da pri nas velika ve\u010dina \u017eivilskih podjetij ponuja proizvode pod lastnimi blagovnimi znamkami, hkrati pa proizvajajo tudi za TBZ. \u00bbTo je pakt s hudi\u010dem, kajti ve\u010dina klasi\u010dnih trgovcev TBZ na svojih policah postavlja na vidnej\u0161a mesta kot proizvajal\u010deve blagovne znamke. Trgovec ima v rokah strategijo mar\u017eiranja in prodajne taktike, zato lahko za TBZ dolo\u010da nizke mar\u017ee, za proizvajal\u010deve znamke pa vi\u0161je. Maloprodajne cene so za TBZ tako ni\u017eje in zato cenovno ob\u010dutljivi potro\u0161niki segajo po njih,\u00ab je \u017ee pred desetletjem, ko se je za\u010del izrazitej\u0161i vzpon TBZ, dejal Kuhar.<\/p>\n
Slovenska \u017eivilska podjetja s tem, ko proizvajajo tudi za TBZ, uni\u010dujejo lastne blagovne znamke? \u00bbDele\u017e polic, namenjenih znamkam, se manj\u0161a. To pomeni, da bo vse manj prostora za tradicionalne znamke. Ta proces ‘\u010di\u0161\u010denja’ srednje mo\u010dnih znamk poteka \u017ee pribli\u017eno dvajset let. Imamo pa dve vrsti \u017eivilcev. Proizvajalci, ki nimajo resni\u010dno mo\u010dnih znamk, enostavno nimajo druge mo\u017enosti, kot da se preoblikujejo v proizvajalce trgovskih znamk. Toda ta proces ni preprost, kajti kar naenkrat jim niso konkurenca le znamke na lokalnem trgu, ampak veliki evropski specialisti za trgovske znamke, pri katerih so glavni kriteriji cena, kakovost za ceno, hitrost \u2026 \u017divilci, ki upravljajo mo\u010dne znamke, se ve\u010dinoma ne odlo\u010dajo za ‘polnjenje’ TBZ,\u00ab je odvrnil Zenel Batagelj.<\/p>\n
Nakupovanje v diskontih<\/p>\n
Dru\u017eba Valicon je nedavno objavila rezultate decembrske raziskave Top Brands. Rezultat sta lestvici najvplivnej\u0161ih blagovnih znamk v Sloveniji in v regiji Adria. \u00bbV svetu, ki ga zaznamujejo vztrajna inflacija, politi\u010dna nestabilnost in gospodarska negotovost, potro\u0161niki korenito spreminjajo svoje navade. Kupci postajajo vse bolj informirani in cenovno ozave\u0161\u010deni, kar je diskontne trgovce postavilo v vlogo klju\u010dnih filtrov trga. V Sloveniji so Lidl, Hofer in Eurospin primarno mesto nakupa za 42 odstotkov vpra\u0161anih, redno pa jih obiskuje kar 91 odstotkov. V tak\u0161nih razmerah si lahko le najmo\u010dnej\u0161e znamke izborijo prostor na policah,\u00ab so ob objavi rezultatov zapisali v Valiconu.<\/p>\n
![\"23.12.2025](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-LUKA2360-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Kupci se za en nakup odpravijo v ve\u010d trgovin. Slika je simboli\u010dna. \/\u00a0Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Njihova raziskava je pokazala, da v Sloveniji prvih pet mest zasedajo izklju\u010dno doma\u010de znamke. To so Barcaffe, Radenska, Alpsko mleko, Argeta in 1001 cvet (vsa podjetja, ki jih proizvajajo, so v tuji lasti). \u00bbSlovenski kupec kljub globalizaciji in pritisku diskontov \u0161e vedno najraje posega po tradicionalnih doma\u010dih izdelkih. To je \u0161e posebej izrazito pri izdelkih, povezanih z dnevnimi rituali, kot so kava, mleko, voda in pa\u0161teta. Te kategorije so se izkazale za najbolj odporne proti rasti trgovskih blagovnih znamk. Tuji konkurenti se te\u017eko prebijejo v ospredje. Med prvo deseterico so se uvrstili le globalni velikani z dolgo tradicijo, kot sta Milka na \u0161estem in Kinder na devetem mestu ter mo\u010dna regionalna znamka Cedevita na osmem,\u00ab so zapisali v Valiconu. Druga\u010dna slika je na ravni regije Adria. Regijski zmagovalci so CocaCola, Milka, Kinder, Smoki in Vegeta, medtem ko je Argeta na \u0161estem mestu med sto najprepoznavnej\u0161imi znamkami v regiji.<\/p>\n
Potro\u0161nik za en nakup v pet trgovin<\/p>\n
V Hoferju TBZ \u017ee zdaj predstavljajo ve\u010d kot 90 odstotkov njihove redne ponudbe. Napovedali so, da bodo ta dele\u017e \u0161e pove\u010dali. Ne bodo s tem odvrnili kupcev?<\/p>\n
\u00bbSlovenski kupec ne kupuje samo v eni, ampak v ve\u010d trgovinah (po navedbah prehranskega varuha Branka Ravnika potro\u0161nik obi\u0161\u010de od tri do pet trgovin, da opravi celoten nakup, op. p.). To pomeni, da so se nekako zavestno odlo\u010dili, da bodo igrali to igro in postali ena od trgovin, v katerih kupuje slovenski kupec. Mimogrede, Hofer ni ni\u010d novega, obstaja \u017ee Eurospin, kjer prakti\u010dno ne boste na\u0161li znanih znamk,\u00ab je sklenil Zenel Batagelj.<\/p>\n
So TBZ nelojalna konkurenca proizvajal\u010devim blagovnim znamkam? So ti izdelki, ki so cenej\u0161i od uveljavljenih blagovnih znamk, slab\u0161e kakovosti? \u00bbTBZ so zelo optimizirani izdelki, ki jih proizvajajo specialisti za posamezne kategorije z ve\u010dinoma veliko mo\u010djo na trgu relevantnih surovin. Njihov marketing se nekoliko razlikuje od tradicionalnih znamk, saj se primarno osredoto\u010dajo na koristi in cene. Imajo tudi veliko prednost na policah trgovcev, ker dosegajo visoko vidnost,\u00ab je pojasnil Zenel Batagelj. Pred leti je eden od slovenskih \u017eivilcev, ki proizvaja tudi za TBZ, na Dnevnikovo vpra\u0161anje, ali je kakovost proizvodov pri trgovski in lastni blagovni znamki enaka, odvrnil: \u00bbNe, surovina za TBZ je nekoliko slab\u0161e kakovosti.\u00ab Zenel Batagelj pa pravi, da kakovost uporabljenih surovin v TBZ ni ve\u010d slab\u0161a kot v BZ. \u00bbMorda je bilo tako pred kak\u0161nimi petnajstimi leti. Danes trgovske znamke niso samo tiste, ki so poceni. Imamo tudi TBZ vi\u0161jega cenovnega razreda, za katere bi lahko rekli, da so celo bolj inovativne od tradicionalnih znamk,\u00ab je dejal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Analiza popisa \u017eivil, ki jo je po dveh letih znova naro\u010dil prehranski varuh Branko Ravnik, je pokazala, da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":62275,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[3188,81,82,2038,84,83,62,37,58,60,38,3392,20396,20395],"class_list":{"0":"post-62274","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-blagovne-znamke","9":"tag-business","10":"tag-economic","11":"tag-hrana","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-trgovci","20":"tag-zenel-batagelj","21":"tag-zivilci"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116424073683928264","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62274","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=62274"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62274\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/62275"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=62274"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=62274"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=62274"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}