{"id":62353,"date":"2026-04-18T07:04:13","date_gmt":"2026-04-18T07:04:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/62353\/"},"modified":"2026-04-18T07:04:13","modified_gmt":"2026-04-18T07:04:13","slug":"v-anhovem-nastaja-projekt-ki-je-lahko-primer-dobre-prakse-za-celotno-industrijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/62353\/","title":{"rendered":"V Anhovem nastaja projekt, ki je lahko primer dobre prakse za celotno industrijo"},"content":{"rendered":"

V Anhovem se je za\u010dela nova preobrazba industrijskega prostora, ki ponuja odgovor na vpra\u0161anje, kako lahko te\u017eka industrija sobiva z okoljem, energetiko prihodnosti in lokalno skupnostjo. Projekt Aurora, ki nastaja v partnerstvu med dru\u017ebama Alpacem Cement in Enertron ter ob sodelovanju arhitekturnega biroja Sadar + Vuga, prina\u0161a najve\u010djo son\u010dno elektrarno z baterijskim hranilnikom energije v Sloveniji.<\/p>\n

Alpacem Cement v njem vidi pomemben korak k energetski u\u010dinkovitosti in trajnostni preobrazbi podjetja, Enertron vanj prina\u0161a energetsko znanje in dolgoro\u010dno upravljanje sistema, biro Sadar + Vuga pa razmi\u0161lja, kako tak\u0161no infrastrukturo umestiti v prostor tako, da spodbuja o\u017eivitev celotnega obmo\u010dja. Aurora tako postopno oblikuje podobo bolj odporne, bolj zelene in bolje povezane industrijske cone.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V Anhovem se za\u010denja projekt Aurora, ki odpira novo poglavje preobrazbe industrijskega prostora. FOTO: Alpacem<\/p>\n

Sonce kot razvojna energija Anhovega<\/p>\n

\"Simon<\/p>\n

Simon Kragelj, vodja upravljanja energije in toplogrednih plinov v Alpacem Cementu ter vodja projekta. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Sonce postaja razvojna energija industrije in hkrati del \u0161ir\u0161e preobrazbe industrijske cone Anhovo.\u00a0Na lokaciji bo stalo ve\u010d kot 25.000 novih son\u010dnih panelov, skupaj z obstoje\u010dimi pa bo skupna instalirana mo\u010d dosegla 20 megavatov. Letna proizvodnja bo zna\u0161ala pribli\u017eno 20.000 megavatnih ur elektri\u010dne energije, baterijski hranilnik s kapaciteto 16 megavatov in 32 megavatnih ur pa bo skrbel za stabilnej\u0161e in pametnej\u0161e upravljanje sistema. Aurora ima tri klju\u010dne cilje: razoglji\u010denje industrije, energetsko suverenost in pametno ume\u0161\u010danje v prostor.\u00a0\u00a0<\/p>\n

Ime son\u010dne elektrarne z baterijskim hranilnikom energije AURORA, ki simbolno ponazarja prihod sonca, so z interno anketo izbrali zaposleni v podjetjih Alpacem Cement in ENERTRON.\u00a0<\/p>\n

\"Ur\u0161ka<\/p>\n

Ur\u0161ka Su\u0161nik, prokuristka podjetja Enertron. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Ur\u0161ka Su\u0161nik, prokuristka podjetja Enertron, dodaja, da tak\u0161ni projekti nakazujejo prihodnost slovenske energetike. V tej logiki projekt presega okvir ene investicije in postaja primer, kako lahko sodelovanje med industrijo in energetskimi razvijalci ustvarja visoko dodano vrednost, krepi konkuren\u010dnost in pospe\u0161uje razoglji\u010denje tam, kjer so u\u010dinki zares merljivi.<\/p>\n

\"Miha<\/p>\n

Miha \u010cebulj,\u00a0partner v biroju SADAR+VUGA. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Posebna vrednost Aurore je tudi v njenem odnosu do prostora.\u00a0Miha \u010cebulj, partner v biroju SADAR+VUGA,\u00a0opozarja, da so v fazi razvoja projekta, pri ume\u0161\u010danju elektrarne enakovredno upo\u0161tevali tehni\u010dni, naravni in dru\u017ebeni vidik. Prav zato obmo\u010dje ne dobiva zgolj nove infrastrukture, ampak tudi dvojno rabo.<\/p>\n

Aurora tako prina\u0161a novo plast \u017eivljenja v prostor, ki ga je industrija dolgo dolo\u010dala predvsem skozi proizvodnjo, zdaj pa ga vse bolj odpira tudi naravi in skupnosti.<\/p>\n

\u00bbLahko bi rekli, da sonce postaja kar pomembna sestavina na\u0161ih cementov.\u00ab (Simon Kragelj)<\/p>\n

\u00bbVsak korak v smeri lastnih obnovljivih virov prina\u0161a konkreten premik\u00ab<\/p>\n

\"Aurora<\/p>\n

Aurora naj bi podjetju zagotovila ve\u010d kot 15 odstotkov lastnih potreb po elektri\u010dni energiji. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Za Simona Kraglja je projekt Aurora del \u0161ir\u0161e spremembe, ki jo industrija danes potrebuje. Kot pojasnjuje, projekt posega v enega klju\u010dnih izzivov sodobne industrije: \u00bbProizvodnja cementa zahteva ogromne koli\u010dine energije, zato poleg optimizacije energetske u\u010dinkovitosti z lastno proizvodnjo elektri\u010dne energije aktivno prispevamo tudi k razoglji\u010denju.\u00ab<\/p>\n

Ob tem poudarja, da Aurora sodi v \u0161ir\u0161i sklop ukrepov, ki jih podjetje razvija na ve\u010d ravneh. V Alpacemu se ukvarjajo z zmanj\u0161evanjem dele\u017ea klinkerja, z elektrifikacijo procesov in transporta ter z iskanjem poti do u\u010dinkovitej\u0161e porabe energije. Son\u010dna elektrarna z baterijskim hranilnikom je tako del \u0161ir\u0161ega energetskega sistema, ki ga postopno gradijo. \u00bbNe postavljamo zgolj son\u010dnih elektrarn, temve\u010d gradimo pameten energetski portfelj,\u00ab pravi Kragelj. V prihodnje bo pri tem pomembno vlogo imela tudi umetna inteligenca, saj \u017eelijo proizvodnjo \u010dim bolj prilagoditi uram, ko je na voljo son\u010dna energija, in zmanj\u0161ati porabo v delih dneva, ko je elektrika dra\u017eja in oglji\u010dno bolj obremenjujo\u010da.<\/p>\n

Prvi u\u010dinki projekta bodo zelo oprijemljivi. Lastna proizvodnja elektri\u010dne energije bo presegla 15 odstotkov potreb podjetja, kar pomeni ve\u010djo stabilnost in manj\u0161o ob\u010dutljivost za razmere na energetskih trgih. \u00bbKo bo sijalo sonce, bomo mirni, ker bomo vedeli, da to energijo proizvajamo sami,\u00ab pravi. Projekt prina\u0161a tudi letni prihranek pribli\u017eno 5000 ton CO\u2082, kar je enako, kot \u010de bi s cest umaknili 2000 dizelskih avtomobilov, in zmanj\u0161uje izpostavljenost nihanjem cen elektri\u010dne energije.<\/p>\n

Pomemben vidik projekta nosi tudi konkuren\u010dnost podjetja, saj imajo trajnostni ukrepi po njegovem zelo konkretne gospodarske u\u010dinke. \u00bb\u010ce s tem projektom za en evro zni\u017eamo stro\u0161ek tone cementa, to pomeni milijon evrov na leto,\u00ab ponazori. S tem jasno naka\u017ee, da sta energetska u\u010dinkovitost in vlaganje v obnovljive vire za industrijo tudi dolgoro\u010dna poslovna trdnost.<\/p>\n

Ob Aurori pa Kragelj ne govori samo o energiji in stro\u0161kih, ampak tudi o prostoru, v katerem projekt nastaja. Poudarja, da so ga razvijali s posebno ob\u010dutljivostjo do okolja in z mislijo na dvojno rabo zemlji\u0161\u010d. Obmo\u010dje pa \u017eelijo postopno odpirati tudi obiskovalcem. V njegovih besedah je \u010dutiti \u017eeljo, da bi prostor dobil novo \u017eivljenje in da bi ga ljudje za\u010deli do\u017eivljati druga\u010de.<\/p>\n

\"Nova<\/p>\n

Nova son\u010dna elektrarna bo cementarno \u0161e bolj povezala z obnovljivimi viri energije in ve\u010djo energetsko neodvisnostjo. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Ker prihaja iz teh krajev, cementarno spremlja \u017ee vse \u017eivljenje, kar mu daje poseben, oseben odnos do prostora in projekta, ki ga vodi. Zgodbe o stari cementarni, ki jih pozna iz pripovedovanja svojega nonota, ter njen pomen za okolje \u2014 tudi po prvi svetovni vojni, ko je po dru\u017einskem izro\u010dilu cement pomagal pri obnovi njihove doma\u010dije \u2014 njegovo povezanost s projektom \u0161e poglabljajo. Prav zato mu veliko pomeni, da obmo\u010dje danes ne ostaja prazno ali opu\u0161\u010deno, ampak dobiva novo, sodobno vsebino.<\/p>\n

\u00bbVse \u017eivljenje se vozim mimo in poznam zgodbe tega kraja. Vesel sem, da je obmo\u010dje, kjer je neko\u010d stala cementarna, danes dobilo prostor za son\u010dne panele in novo zgodbo,\u00ab pove.<\/p>\n

Pomembno se mu zdi, da bodo prihodnje generacije na tem prostoru videle razvoj, novo energijo in novo mo\u017enost. \u00bbKo se bodo moji otroci vozili mimo, bodo gledali to novo zgodbo,\u00ab pove. V tej izjavi se zelo jasno poka\u017ee, da projekt zanj pomeni tudi vpra\u0161anje odnosa do doma\u010dega okolja, do prostora, ki ga vse bolj zaznamuje ambicija po bolj trajnostni prihodnosti.<\/p>\n

\u00bbEnergijo shranjujemo takrat, ko jo\u00a0je preve\u010d, in jo uporabljamo, ko jo\u00a0je manj\u00ab<\/p>\n

\"Baterijski<\/p>\n

Baterijski hranilnik bo omogo\u010dal pametnej\u0161e upravljanje energije in ve\u010djo stabilnost celotnega sistema. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Ur\u0161ka Su\u0161nik ume\u0161\u010da projekt Aurora v \u0161ir\u0161i kontekst razvoja energetike in industrije, kjer tak\u0161ni sistemi postajajo vse pomembnej\u0161i. Po njenih besedah projekt izstopa \u017ee po svojem obsegu, saj gre za najve\u010djo son\u010dno elektrarno v Sloveniji, povezano z baterijskim hranilnikom, dodatno te\u017eo pa mu daje zasnova. \u00bbPosebnost tega projekta je, da je vklju\u010den znotraj zaprtega operacijskega sistema podjetja Alpacem Cement,\u00ab poudarja. To pomeni, da vsa proizvedena energija ostaja znotraj industrijskega procesa in ne obremenjuje elektroenergetskega omre\u017eja.<\/p>\n

Prav ta vidik vidi kot enega klju\u010dnih premikov v razvoju son\u010dnih projektov. Namesto da bi energijo oddajali v omre\u017eje, sistem deluje lokalno in neposredno. \u00bbGre za enormnega porabnika elektri\u010dne energije – vse, kar elektrarna proizvede, podjetje porabi neposredno,\u00ab pojasnjuje. S tem se zmanj\u0161ujejo izgube, razbremenjuje omre\u017eje in pove\u010duje u\u010dinkovitost celotnega sistema.<\/p>\n

\u00bbS hranilnikom bomo lovili pluse in minuse cen elektrike ter omogo\u010dili bolj ekonomi\u010dno uporabo energije znotraj sistema,\u00ab pravi. Ob tem dodaja, da tak\u0161ni sistemi omre\u017eja ne obremenjujejo, ampak mu lahko celo pomagajo, saj energijo shranjujejo takrat, ko jo je preve\u010d, in jo uporabljajo, ko jo je manj.\u00a0\u00bbSistem, ki ga postavljamo, omre\u017eju pomaga in ga podpira.\u00ab Brez njih prehod na obnovljive vire po njenem mnenju ne bo mogo\u010d. \u00bbObnovljivi viri niso stalni, imajo nihanja, in samo s hranilniki lahko zagotovimo stabilno dobavo elektri\u010dne energije,\u00ab pojasnjuje. Hranilniki omogo\u010dajo tudi bolj\u0161e izkori\u0161\u010danje cenovnih nihanj, saj se energija shranjuje v \u010dasu prese\u017ekov in uporablja takrat, ko je dra\u017eja ali bolj potrebna.<\/p>\n

\"Obstoje\u010de<\/p>\n

Obstoje\u010de son\u010dne celice na objektih podjetja Alpacem Cement. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Model, ki ga razvijajo z Alpacemom, vidi kot uporaben tudi za druge industrije. Enertron v tak\u0161nih projektih prevzame razvoj, investicijo in upravljanje, podjetje pa energijo uporablja v okviru svoje osnovne dejavnosti. \u00bbMi postavimo elektrarno, jo upravljamo in podjetju prodajamo elektriko,\u00ab pojasnjuje. Tak\u0161na partnerstva po njenem ka\u017eejo, da je mogo\u010de trajnostne energetske re\u0161itve razvijati lokalno, z doma\u010dim znanjem in v korist \u0161ir\u0161ega okolja.<\/p>\n

Prav v tem vidi eno klju\u010dnih prednosti projekta. Alpacem Cement kot velik porabnik elektri\u010dne energije lahko vso proizvedeno energijo porabi neposredno, brez dodatnega pritiska na omre\u017eje. Tak\u0161en sistem po njenem mnenju zmanj\u0161uje izgube, razbremenjuje omre\u017eje in pove\u010duje u\u010dinkovitost porabe.<\/p>\n

\u00bbTo je lahko primer dobre prakse za celotno industrijo\u00ab<\/p>\n

\"Miha<\/p>\n

Miha \u010cebulj in Bo\u0161tjan Vuga, biro SADAR-VUGA, partner v projektu. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Pri projektu Aurora arhitekta Miha \u010cebulj in Bo\u0161tjan Vuga razmi\u0161ljata \u0161ir\u0161e od same postavitve son\u010dne elektrarne. V ospredje postavljata vpra\u0161anje prostora in njegove prihodnje rabe, pri \u010demer izhajata iz osnovnega premisleka, kaj sploh pomeni dvojna raba. \u00bbProstor nikoli nima samo ene funkcije. Vedno ima ve\u010d plasti in ve\u010d mo\u017enih uporab,\u00ab pojasnjuje Vuga in opozarja, da je treba ta princip razumeti \u0161ir\u0161e od same tehni\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n

Obmo\u010dje cementarne Anhovo po njunih besedah nosi jasno zgodovinsko sled. Industrija se je v desetletjih \u0161irila in postopno zavzemala prostor, ki je bil prvotno del naravnega okolja. Nato pa je pri\u0161lo do obrata. Ko podjetje za svoje delovanje ni ve\u010d potrebovalo vseh povr\u0161in, se je za\u010del proces kr\u010denja, ru\u0161enja in spro\u0161\u010danja prostora. \u00bbPri\u0161li smo iz obdobja ekspanzije v obdobje zmanj\u0161evanja,\u00ab povzame.<\/p>\n

Prav ta prelomni trenutek je odprl mo\u017enost za druga\u010den razmislek. Povr\u0161ine, ki so bile neko\u010d namenjene izklju\u010dno industriji, danes omogo\u010dajo nove scenarije. Son\u010dna elektrarna je po njunem razumevanju prvi korak v tem procesu, kot nova plast rabe prostora, ki pa hkrati odpira nadaljnje mo\u017enosti. \u00bbEnergija je ena raba, potem pa se vpra\u0161amo, kaj je lahko tista druga,\u00ab razlaga Vuga.<\/p>\n

Tu nastopi koncept dvojne rabe, ki ga razumeta kot povezovanje industrije, narave in skupnosti. Pod son\u010dnimi paneli se odpirajo mo\u017enosti za travnike, pa\u0161o, lokalne dejavnosti, hkrati pa prostor spet vzpostavlja stik z okoljem, ki ga je industrija neko\u010d preoblikovala. \u00bbGre za to, da se cementarna znova integrira v prostor, ki ga je pred desetletji vzela,\u00ab poudarja \u010cebulj.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Tak\u0161no razmi\u0161ljanje po njunem vodi v novo obliko sobivanja. Industrija ne izginja, ampak se preoblikuje in povezuje z drugimi funkcijami prostora. \u00bbNe gre za to, da bi industrija izginila, ampak da za\u010dne sobivati z naravo in skupnostjo,\u00ab pravita. Vuga ta premik opi\u0161e kot nastanek novega habitata, prostora, ki postaja bolj vklju\u010dujo\u010d in ve\u010dplasten.<\/p>\n

Projekt Aurora v tem smislu razumeta kot spro\u017eilec \u0161ir\u0161ih sprememb. Energetska infrastruktura postane izhodi\u0161\u010de za razmislek o prihodnosti celotnega obmo\u010dja, od razvoja javnih prostorov do raziskovalnih in izobra\u017eevalnih vsebin. Med idejami omenjata tudi raziskovalni center, prostore za sodelo, javne povr\u0161ine ob So\u010di in nove oblike povezovanja z lokalno skupnostjo.<\/p>\n

Ob tem opozarjata, da tak\u0161na preobrazba zahteva tudi odgovoren odnos do preteklosti prostora. Na obmo\u010djih, ki so bila industrijsko obremenjena, je treba najprej poskrbeti za sanacijo, ki pa jo je smiselno povezati z novo rabo. \u00bbProstora ne \u010disti\u0161 brez cilja, ampak zato, ker ve\u0161, kaj bo tam nastalo,\u00ab poudarjata.<\/p>\n

V tem prepletu energetike, arhitekture in prostora vidita model, ki presega lokalni pomen. Aurora po njunem ka\u017ee, kako lahko industrija v prihodnje deluje druga\u010de, bolj povezano, bolj odprto in bolj odgovorno. \u00bbTo je lahko primer dobre prakse za celotno industrijo,\u00ab zaklju\u010dujeta.<\/p>\n

Gregor Jan, ustanovitelj podjetja Enertron, o razvoju energetskih projektov dodaja: \u00bbV prvih petnajstih letih smo v Sloveniji razvili in izvedli ve\u010d kot 2.000 energetskih projektov ter vzpostavili na\u010din sodelovanja, ki povezuje razvoj, financiranje in izvedbo v realnem prostoru. Projekti, ki \u017ee obratujejo ali so trenutno v gradnji, bodo v svoji \u017eivljenjski dobi proizvedli ve\u010d kot 6 TWh elektri\u010dne energije.<\/p>\n

Klju\u010dno spoznanje tega obdobja je, da energetski prehod ni ve\u010d vpra\u0161anje idej, temve\u010d izvedbe. V naslednji fazi razvoja bo odlo\u010dilno, kdo zna tak\u0161ne sisteme zanesljivo ponoviti, nadgraditi in povezati v \u0161ir\u0161o energetsko infrastrukturo dr\u017eave.<\/p>\n

Projekt Aurora v tem kontekstu ni zgolj energetski projekt, temve\u010d primer, kako lahko sodelovanje industrije, energetike in arhitekture ustvari sinergijo med konkuren\u010dnostjo, trajnostjo in kakovostjo prostora. V Anhovem tako nastaja model, ki presega lokalni pomen in ka\u017ee smer razvoja industrije prihodnosti.\u00ab<\/p>\n

V Anhovem nastaja projekt, ki bo skupaj z obstoje\u010dimi son\u010dnimi elektrarnami in baterijskim hranilnikom 16 MW\/32 MWh letno proizvedel pribli\u017eno 20.000 MWh elektri\u010dne energije in pomembno zmanj\u0161al odvisnost podjetja od zunanjih virov. Prav zato Aurora deluje kot dober zgled, kako lahko sodelovanje industrije, energetike in arhitekture ustvari sinergijo med konkuren\u010dnostjo, trajnostjo in novo kakovostjo prostora.<\/p>\n

Vsebino ustvarja\u00a0Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Anhovem se je za\u010dela nova preobrazba industrijskega prostora, ki ponuja odgovor na vpra\u0161anje, kako lahko te\u017eka industrija…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":62354,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[20414,81,20413,82,2352,10098,84,83,4534,10076,62,37,58,60,38,9575,4254],"class_list":{"0":"post-62353","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-alpacem","9":"tag-business","10":"tag-cementarna","11":"tag-economic","12":"tag-energetska-ucinkovitost","13":"tag-obnovljivi-viri-energije","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-promo","17":"tag-razogljicenje","18":"tag-si","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenia","21":"tag-slovenija","22":"tag-slovenscina","23":"tag-soncne-elektrarne","24":"tag-zeleni-prehod"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116424439444884218","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62353","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=62353"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62353\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/62354"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=62353"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=62353"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=62353"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}