{"id":62547,"date":"2026-04-18T10:46:12","date_gmt":"2026-04-18T10:46:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/62547\/"},"modified":"2026-04-18T10:46:12","modified_gmt":"2026-04-18T10:46:12","slug":"za-111-stanovanj-so-imeli-vec-kot-2100-interesentov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/62547\/","title":{"rendered":"Za 111 stanovanj so imeli ve\u010d kot 2100 interesentov"},"content":{"rendered":"

Kljub pomanjkanju ponudbe na trgu nepremi\u010dnin <\/a>kupci postajajo vedno bolj selektivni. Ko pa trg spozna pravo lokacijo in projekt, se povpra\u0161evanje koncentrira, pravi direktor nepremi\u010dninske agencije Stoja Trade Zoran \u0110uki\u0107. Tako so imeli pri enem od projektov, denimo, dvajsetkrat ve\u010d povpra\u0161evanj, kot je bilo stanovanj. Kako se bodo gibale cene v prihodnje? \u00bbCene bodo rasle.\u00ab Sogovornik je spregovoril tudi o nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kih za investitorje, vplivu morebitnega dviga obrestnih mer, klju\u010dnih trendih na nepremi\u010dninskem trgu\u00a0…<\/p>\n

Zdi se, da smo zadnja leta pri analizi trga nepremi\u010dnin \u017ee kar dolgo\u010dasni \u2013 povpra\u0161evanje je, ponudbe je premalo, cene pa so vse vi\u0161je. Vidite vi kak\u0161en bolj zanimiv moment?<\/p>\n

Da, najzanimivej\u0161i moment danes ni ve\u010d samo to, da je ponudbe premalo. To \u017ee vsi vemo. Pravi premik je v tem, da trg postaja bistveno bolj selektiven. Ni ve\u010d vsaka nepremi\u010dnina dobra nepremi\u010dnina. Kupec danes zelo jasno lo\u010di med povpre\u010dno lokacijo in vrhunsko mikrolokacijo, med generi\u010dnim projektom in premi\u0161ljeno zasnovanim produktom. Naj navedem zelo konkreten primer iz prakse \u2013 na\u0161 projekt Pod hribom. Za 111 stanovanj smo imeli ve\u010d kot 2100 interesentov. To ni ve\u010d samo \u00bbveliko povpra\u0161evanje\u00ab, to je dokaz, da ko trg prepozna pravo lokacijo in pravi produkt, se povpra\u0161evanje koncentrira. To pomeni, da danes ne zmagujejo vsi projekti, ampak samo najbolj\u0161i. In to je zame klju\u010dna sprememba trga.<\/p>\n

Druga stvar pa je, da se z nepremi\u010dnino danes ne re\u0161uje ve\u010d samo stanovanjsko vpra\u0161anje, ampak je ta tudi obrambni mehanizem kapitala. Ljudje ne kupujejo ve\u010d le d\u00f3ma, kupujejo mir, varnost in za\u0161\u010dito pred razvrednotenjem denarja. Zato \u017ee dolgo govorim \u2013 lastni\u0161tvo je svoboda. In ravno v tem je trg danes zanimiv: ni ve\u010d zgolj trg kvadratov, ampak trg odlo\u010ditev.<\/p>\n

Ljudje razumejo, da denar na ra\u010dunu izgublja vrednost. In ko pride prava nepremi\u010dnina, prava lokacija, pravi projekt, kupci zelo hitro sprejmejo odlo\u010ditev.<\/p>\n

Kako kriza, kot je trenutna, vpliva na razpolo\u017eenje in obna\u0161anje kupcev nepremi\u010dnin? Ali so bolj previdni? Ali pa je gro\u017enja z inflacijo pospe\u0161ila zanimanje za nakup nepremi\u010dnin?<\/p>\n

Oboje hkrati. Kupec je danes bolj previden, a ne manj odlo\u010den. To je klju\u010dna razlika. To zelo konkretno vidimo pri na\u0161ih projektih \u2013 Nica Gorica, \u0160kofja Loka, Murva, Aurelia Oliviera, Olea, I\u010di\u010di Opatija. Povpra\u0161evanje obstaja, toda kupec danes veliko bolj razmi\u0161lja. Primerja, preverja, \u010daka na pravi trenutek. A po drugi strani inflacija dela svoje. Ljudje razumejo, da denar na ra\u010dunu izgublja vrednost. In ko pride prava nepremi\u010dnina, prava lokacija, pravi projekt, kupci zelo hitro sprejmejo odlo\u010ditev. Zato danes trg ni \u0161ibkej\u0161i. Je pa pametnej\u0161i.<\/p>\n

Nekateri analitiki pri\u010dakujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) letos trikrat dvignila obrestno mero po 0,25 odstotne to\u010dke. Ali lahko ti dvigi zavrejo povpra\u0161evanje po nepremi\u010dninah?<\/p>\n

Slovenski trg je pri tem poseben, ker ni odvisen samo od kreditov, ampak tudi od lastnih sredstev, dru\u017einske pomo\u010di in mo\u010dne kulture lastni\u0161tva. Zato je vpliv obrestnih mer pri nas po\u010dasnej\u0161i in bla\u017eji kot drugje.<\/p>\n

\"Gradnja<\/p>\n

Gradnja se dra\u017ei. Financiranje se je podra\u017eilo. \u010cas gradnje se podalj\u0161uje.\u00a0FOTO: Dejan Javornik<\/p>\n

Koliko nepremi\u010dnin se danes kupuje s krediti in koliko brez?<\/p>\n

\u010ce povem \u010disto iskreno in brez olep\u0161evanja. Prvi kupec pride v banko. Pameten kupec pride z banko. Najmo\u010dnej\u0161i kupec banke sploh ne potrebuje. Slovenski trg je kombinacija vsega tega. Srednji segment \u0161e vedno stoji na kreditih. Ampak bolj ko gremo proti bolj\u0161im lokacijam, investicijam in premium projektom, ve\u010d je lastnega kapitala. In to je vzrok, da na\u0161 trg ni tako ob\u010dutljiv za obrestne mere. Ker ni zgrajen samo na dolgu, ampak tudi na realnem denarju.<\/p>\n

Gradbeni stro\u0161ki so se glede na povpre\u010dje leta 2021 ob\u010dutno zvi\u0161ali, in sicer stro\u0161ki materiala za 26 odstotkov, stro\u0161ki dela pa za skoraj 62 odstotkov. Zaradi vojne v Iranu in energetske krize se napovedujejo nove podra\u017eitve. Ali kot investitor opazite povi\u0161anje stro\u0161kov?<\/p>\n

Absolutno. Kot investitorji, denimo projektov Pod hribom, Nica Gorica, \u0160kofja Loka, Murve, danes ne delamo ve\u010d projektov po ob\u010dutku, ampak vsakega zelo natan\u010dno prera\u010dunamo. Gradnja se dra\u017ei. Financiranje se je podra\u017eilo. \u010cas gradnje se podalj\u0161uje. Zato si kot investitor postavlja\u0161 klju\u010dno vpra\u0161anje: kolik\u0161ne bodo morale biti kon\u010dne cene, da je projekt sploh vzdr\u017een? Mi te izra\u010dune delamo \u017ee danes in realnost je zelo jasna: cene bodo rasle. Zato jaz zelo neposredno povem: vsi, ki razmi\u0161ljajo o nakupu v na\u0161ih projektih, naj ne \u010dakajo. Ker kupujejo danes po ceni, ki jutri zelo verjetno ne bo ve\u010d ista.<\/p>\n

\"Lansko<\/p>\n

Lansko leto je potrdilo, da je slovenski nepremi\u010dninski trg izredno odporen. Ni \u0161lo ve\u010d za evforijo, \u0161lo je za realnost: pomanjkanje kakovostne ponudbe.\u00a0FOTO: Dejan Javornik<\/p>\n

Letna rast cen stanovanjskih nepremi\u010dnin je bila lani 5,8-odstotna; cene so zrasle \u017ee enajsto leto zapored. Kako vidite lansko leto na trgu nepremi\u010dnin?<\/p>\n

Lansko leto je potrdilo, da je slovenski nepremi\u010dninski trg izredno odporen. Ni \u0161lo ve\u010d za evforijo, \u0161lo je za realnost: pomanjkanje kakovostne ponudbe. To pomeni, da trg ni pregret, ampak je preprosto podhranjen z dobrimi projekti.<\/p>\n

Pri rabljenih stanovanjih je vrednost prodaje v zadnjem \u010detrtletju medletno narasla za 35,6 odstotka in bila na zgodovinskem vrhu. To je deloma posledica visoke rasti cen rabljenih stanovanj (za slabo desetino) in deloma rasti \u0161tevila prodaj rabljenih stanovanj (petino ve\u010d). Kje vidite vzroke za rast transakcij?<\/p>\n

Rast transakcij ne pomeni, da so stanovanja poceni, ampak da so kupci nehali \u010dakati. Sprejeli so novo realnost, saj so ugotovili, da dobra nepremi\u010dnina ne \u010daka. Ko pride na trg, jo vzame tisti, ki razume, ne tisti, ki \u010daka. Drugi vzrok je pomanjkanje novogradenj, tretji mikrolokacije in \u010detrti delno izbolj\u0161anje pogojev financiranja.<\/p>\n

Zelo dobro poznate dubajski nepremi\u010dninski trg, prav tako tamkaj\u0161nje Slovence. Ali je ve\u010d kot mesec dni po za\u010detku napadov nepremi\u010dninski trg druga\u010den kot pred napadi?<\/p>\n

Kratkoro\u010dno se sentiment vedno spremeni, saj je ve\u010d previdnosti in vpra\u0161anj. Ampak dolgoro\u010dno ideje Dubaja ne more nih\u010de uni\u010diti, ne glede na vojno. Dubaj namre\u010d ni ve\u010d samo mesto, je filozofija. Filozofija svobode, napredka, kapitala, storitev, u\u017eitka, zabave in tehnologije. To je \u017ee skoraj na meji utopi\u010dne ideje popolnega \u017eivljenja. In ko \u010dlovek to enkrat do\u017eivi, tega ne pozabi. Tega ne izbri\u0161e\u0161 iz ljudi. Zato verjamem, da se promet za\u010dasno lahko umiri, zaniha, toda ideja Dubaja kot globalnega magnetnega mesta bo ostala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kljub pomanjkanju ponudbe na trgu nepremi\u010dnin kupci postajajo vedno bolj selektivni. Ko pa trg spozna pravo lokacijo in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":62548,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,1470,82,1138,6398,84,83,62,37,58,60,38,4156,7167,7171],"class_list":{"0":"post-62547","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene","10":"tag-economic","11":"tag-nepremicnine","12":"tag-nepremicninski-trg","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-stanovanja","21":"tag-stoja-trade","22":"tag-zoran-dukic"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116425312456229138","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62547","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=62547"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62547\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/62548"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=62547"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=62547"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=62547"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}