{"id":62823,"date":"2026-04-18T16:37:07","date_gmt":"2026-04-18T16:37:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/62823\/"},"modified":"2026-04-18T16:37:07","modified_gmt":"2026-04-18T16:37:07","slug":"krovcev-vse-manj-z-delom-so-zasuti-do-pomladi-2027","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/62823\/","title":{"rendered":"krovcev vse manj, z delom so zasuti do pomladi 2027"},"content":{"rendered":"

\u0160e preden se je umiril mo\u010dan veter, ki je konec prej\u0161njega meseca s sunki tudi do 150 kilometrov na uro po vsej Sloveniji odkrival strehe, so za\u010deli zvoniti telefoni krovcev. Veter ni odpihnil le stre\u0161nikov, ampak razkril tudi dejstvo, da so krovci eni najbolj iskanih mojstrov tudi sicer in da jih mo\u010dno primanjkuje. \u017de v razmerah, ko ni vetra, to\u010de, ujm ali drugih nev\u0161e\u010dnosti, stranke nanje \u010dakajo tudi po leto dni ali ve\u010d.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Zirovnica,<\/p>\n

VETROLOM<\/p>\n

Gasilci ne bodo ve\u010d krovci: v \u017dirovnici so zdaj na vrsti zavarovalnice<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Da gre za zelo iskan poklic in da kadra ni dovolj, je v prvih dneh po silovitem vetru za Slovensko tiskovno agencijo potrdil predsednik sekcije kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetni\u0161ki zbornici Slovenije Rudi Rudnik. Ljudem, ki jim je veter odkril strehe, je svetoval, da za\u010dasno za\u0161\u010ditijo objekt, nato pa naj po\u010dakajo na kakovostnega krovca in naj ne nasedajo izvajalcem, ki niso usposobljeni za tovrstno delo. Po podatkih Uprave RS za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje je veter po\u0161kodoval 1123 objektov, najve\u010d med njimi je bilo stanovanjskih hi\u0161, odkrival pa je tudi hleve, hale, \u0161ole in vrtce, skladi\u0161\u010da in odna\u0161al celo cela ostre\u0161ja kozolcev. Strehe so v prvih dneh marsikje za silo pokrpali in za\u0161\u010ditili gasilci, lastnike pa \u010daka resnej\u0161a sanacija. Kar pa ne bo enostavno. Tudi sami smo zavrteli nekaj \u0161tevilk krovcev po Sloveniji in vedno naleteli na podoben odgovor: ne moremo vam obljubiti, poskusite poklicati \u0161e koga drugega.<\/p>\n

Naro\u010dajo za naslednje leto<\/p>\n

Telefon je brnel tudi krovcu Mladenu Lapanji s Cerkljanskega, ki pokriva strehe na Idrijskem, Cerkljanskem in v Zgornjem Poso\u010dju. S svojo ekipo ima tudi v normalnih \u010dasih polne roke dela, tokrat pa je bilo klicev \u0161e toliko ve\u010d. Sam je \u0161e med vetrom prisko\u010dil na pomo\u010d sosedu, ki so se mu sunki vetra premo\u010dno zaletavali v stre\u0161nike, mi pa smo ga zmotili teden dni kasneje, ko je v Ba\u0161ki grapi pokrival odkrito halo. \u00bb\u017de prej smo se z lastniki dogovarjali za novo streho, malo so \u0161e odla\u0161ali. Zdaj, ko je veter odnesel kritino, pa ni ve\u010d kaj odla\u0161ati,\u00ab je skomignil krovec, ki je svoj poklic podedoval. Krovca sta bila \u017ee njegov o\u010de in dedek, slednji je bil med drugo svetovno vojno celo glavni tesarski mojster pri gradnji partizanske bolni\u0161nice Franja. \u00bbKrovstvo imam o\u010ditno v genih,\u00ab se po\u0161ali mojster, ki na leto pokrije okrog 30 celih streh in vmes pokrpa \u0161e druge malenkosti.<\/p>\n

Ko se je krovec Mladen Lapanja v teh dneh oziral po odkritih strehah in spremljal poro\u010dila, je opa\u017eal, da je veter odnesel predvsem tiste strehe, ki jih je zob \u010dasa \u017ee na\u010del. Torej tiste, ki bi \u017ee morale biti na novo prekrite.<\/p>\n

Potrdi nam, da se dobrega krovca ne dobi \u010dez no\u010d. \u00bbTrenutno se s strankami dogovarjamo za dela, ki jih bomo opravljali pomladi prihodnje leto. In glede na to, da se dogovorov posku\u0161amo zares dr\u017eati in da imamo z marsikom sklenjene tudi pogodbe, ve\u010d kot kak\u0161no malenkost te\u017eko obljubimo. V dneh po tem hudem vetru so telefoni zvonili kar v eno, sedaj se je \u017ee malce umirilo. Me je pa ravno prej \u0161e klicala ena gospa, ki ji je veter odkril nekaj stre\u0161nikov. Iskreno sem ji povedal, naj poskusi poklicati \u0161e kak\u0161nega drugega krovca. No\u010dem dajati obljub, za katere vem, da jih v kratkem \u010dasu ne morem izpolniti,\u00ab je bil iskren.<\/p>\n

Ko se je v teh dneh ogledoval po odkritih strehah in spremljal poro\u010dila, je opa\u017eal, da je veter odnesel predvsem tiste strehe, ki jih je zob \u010dasa \u017ee na\u010del. Torej tiste, ki bi \u017ee morale biti na novo prekrite. Strehe imajo po njegovih izku\u0161njah pribli\u017eno 40- do 50-letno \u017eivljenjsko dobo. \u00bbO obnovi je treba za\u010deti razmi\u0161ljati pravo\u010dasno in se s krovcem dogovoriti, preden za\u010dne voda te\u010di v hi\u0161o in povzro\u010dati dodatno \u0161kodo. \u010ce se obnove lotimo pravo\u010dasno, morda sploh ne bo treba menjati ostre\u0161ja in bo tako tudi stro\u0161ek manj\u0161i,\u00ab apelira na lastnike, naj z obnovo ne odla\u0161ajo predolgo.<\/p>\n

Bodo snegolovce zamenjali vetrobrani?<\/p>\n

Zanimalo nas je, ali se bodo podnebnim spremembam morale prilagoditi tudi strehe. Bo treba tudi na Gorenjskem na stre\u0161nike polo\u017eiti kamne, tako kot se proti burji \u017ee stoletja zoperstavljajo Vipavci? Bodo krovci namesto snegolovcev za\u010deli name\u0161\u010dati vetrobrane? Sogovornik je prepri\u010dan, da se vsako streho da narediti tako, da ji vremenski pojavi ne morejo kar tako do \u017eivega. \u00bbSkoraj vse se da narediti, za vse te te\u017eave \u017ee obstajajo re\u0161itve, ki pa seveda zahtevajo veliko znanja in nekaj dodatnega denarja. Dobri krovci imajo to znanje in znajo stranki tudi razlo\u017eiti, zakaj in kje bi bilo dobro stre\u0161nike pogosteje pritrditi, vendar je treba zato od\u0161teti kak\u0161en evro ve\u010d. Imamo pa seveda tudi youtube mojstre, ki so pripravljeni narediti poceni in hitro \u2013 a le do naslednjega vetra.\u00ab<\/p>\n

\"delo<\/p>\n

Mo\u010dan veter je po\u0161kodoval 1123 objektov, najve\u010d med njimi je bilo stanovanjskih hi\u0161, odkrival pa je tudi hleve, hale, \u0161ole in vrtce, skladi\u0161\u010da in odna\u0161al celo cela ostre\u0161ja kozolcev.
\/ Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n

Ne \u010dudi ga, da je v ujmah vedno po\u0161kodovanih toliko javnih zgradb: \u0161ol, telovadnic, zdravstvenih domov, celo pravkar obnovljena rojstna hi\u0161a Franceta Pre\u0161erna v Vrbi. Te\u017eavo javnih zgradb povezuje z javnimi razpisi, kjer se zasleduje zgolj najni\u017eja cena, kar na koncu pomeni tudi manj vijakov, manj pritrdilnih vezi in slab\u0161i material. Malo denarja, malo muzike, bi rekli neko\u010d, krovec pa dodaja, da sta kakovostno in poceni dva pojma, ki ne bosta nikoli sodelovala.<\/p>\n

Povpra\u0161evanja po krovcih ne bo nikoli zmanjkalo, se pa na\u0161 sogovornik boji, da bi lahko zmanjkalo krovcev. \u00bbSeveda, delo ni enostavno, odvisen si od vremenskih razmer. To ni delo, pri katerem bi lahko na\u010drtoval, da gre\u0161 prvega v mesecu na dopust. Delo ti kroji vreme in strehe ne more\u0161 pustiti odprte. Mladih danes to delo ne zanima ve\u010d. Ko sem pred ve\u010d kot 30 leti za\u010del kot krovec, so se med poletnimi po\u010ditnicami pogosto javili mladi, ki jih je to delo zanimalo in so \u017eeleli z njim nekaj zaslu\u017eiti. Zdaj se \u017ee kak\u0161no desetletje ni oglasil nih\u010de ve\u010d. O\u010ditno nam gre predobro,\u00ab se zamisli.<\/p>\n

Krovca Mladena Lapanjo \u0161e vpra\u0161amo, kak\u0161ne lastnosti mora imeti krovec. \u00bbPredvsem ne sme biti raztresen,\u00ab se nasmehne, \u00bbosnova vsega pa je, da razume, kako in kam te\u010de voda. Z glavo mora biti vedno pri stvari in imeti mora tudi malo kme\u010dke logike. Poskrbeti mora za svojo varnost in delo opraviti tako, da bo streha dr\u017eala. Sicer mu bo ob prvem de\u017eju spet zazvonil telefon.\u00ab Ugotavlja, da mora biti hkrati tudi malo meteorologa ali mora vsaj znati spremljati ve\u010d vremenskih napovedi hkrati. Prepri\u010dan je, da delo krovca ne more biti dolgo\u010dasno, saj ena streha ni enaka drugi. V\u010dasih pa pod staro streho naletijo tudi na kak\u0161no presene\u010denje. Eno tak\u0161nih, ki se je zgodilo njegovemu o\u010detu, nam je zaupal za konec. \u00bbBiti je moralo okrog leta 1960, ko je o\u010de prekrival slamnato streho na hi\u0161i v Dav\u010di. Gospodar jih niti za hip ni spustil izpred o\u010di. \u0160ele ko so v nekem trenutku iz slame padle tri tur\u0161ke sablje, jim je bilo jasno, zakaj. O\u010ditno je vedel, da mora biti pod streho nekaj skrito. Kasneje pa prav tako ni manjkalo zgodb, ko so pod stre\u0161niki naleteli na pu\u0161ke.\u00ab Sam doslej \u0161e ni imel tak\u0161ne sre\u010de.<\/p>\n

\u0160ola za krovce le \u0161e\u00a0v Ljubljani in na Ptuju<\/p>\n

V Sloveniji izobra\u017eevanje za krovce ponujata le \u0161e dve srednji \u0161oli, ena je v Ljubljani in druga na Ptuju. V \u0160olskem centru Ptuj program klepar-krovec izvajajo pod okriljem srednje strojne \u0161ole. Ravnateljica Anja Jesenek Gra\u0161i\u010d pojasnjuje, da imajo trenutno v treh letnikih skupaj vpisanih osem dijakov, za prihodnje \u0161olsko leto pa so za zdaj prijeli dve prijavi.<\/p>\n

\u00bbProgram izvajamo izklju\u010dno v vajeni\u0161ki obliki, v tesnem sodelovanju z delodajalci in gospodarstvom. Pomemben partner na tem podro\u010dju je podjetje Kovinarstvo Bu\u010dar iz Maribora, kjer imamo trenutno v izobra\u017eevanje vklju\u010dene \u0161tiri vajence. \u017dal \u017ee ve\u010d let opa\u017eamo konstantno nizko zanimanje za ta program, \u010deprav gre za izrazito deficitaren poklic in so dijaki med izobra\u017eevanjem dele\u017eni vajeni\u0161ke nagrade ter \u0161tipendije za deficitarne poklice. Tudi mo\u017enosti zaposlitve so zelo dobre \u2013 ve\u010dina dijakov se zaposli takoj po koncu \u0161olanja, mnogi pa se po nekaj letih odlo\u010dijo tudi za samostojno podjetni\u0161ko pot,\u00ab nam je pojasnila ravnateljica. \u010ce je lahko zaskrbljena glede \u0161tevilnosti, pa ne more biti zaskrbljena glede znanja mladih krovcev. Na zadnjem dr\u017eavnem tekmovanju mladih kleparjev-krovcev so namre\u010d njeni dijaki v hudi konkurenci priznanih krovskih podjetij osvojili odli\u010dno drugo mesto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160e preden se je umiril mo\u010dan veter, ki je konec prej\u0161njega meseca s sunki tudi do 150 kilometrov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":62824,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[20525,20526,20529,20527,59,61,62,37,58,60,38,298,20528,4921],"class_list":{"0":"post-62823","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-krovci","9":"tag-mladen-lapanja","10":"tag-obrtnistvo","11":"tag-prekrivanje-strehe","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-streha","20":"tag-stresniki","21":"tag-veter"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116426692861061498","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62823","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=62823"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62823\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/62824"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=62823"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=62823"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=62823"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}