{"id":63153,"date":"2026-04-18T23:39:18","date_gmt":"2026-04-18T23:39:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/63153\/"},"modified":"2026-04-18T23:39:18","modified_gmt":"2026-04-18T23:39:18","slug":"nevidne-niti-so-se-prepletale-med-ljubljano-dunajem-in-tudi-sirsim-evropskim-glasbenim-prostorom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/63153\/","title":{"rendered":"Nevidne niti so se prepletale med Ljubljano, Dunajem in tudi \u0161ir\u0161im evropskim glasbenim prostorom"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Organistka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOrganistka Polona Gantar se je izobrazila na Koro\u0161kem de\u017eelnem konservatoriju v Celovcu ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je magistrirala pri Petru Planyavskem. Foto: Janez Kotar<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOrgelski recital Nevidne niti v okviru festivala Slovenski glasbeni dnevi bo v soboto, 18. aprila, ob 20. uri v fran\u010di\u0161kanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Polona Gantar je v pogovoru podrobneje predstavila program koncerta, ki je tudi del Arsovega cikla Obiski kraljice.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Veronika \u0160arec je v svoji doktorski disertaciji o radiju razkrila, da so \u017ee kmalu po nastanku radia po letu 1926, torej okoli leta 1930, napeljali mikrofonske vode v ljubljansko stolno in fran\u010di\u0161kansko cerkev. Po teh so v \u017eivo prena\u0161ali ne le liturgijo, ampak tudi orgelske koncerte, ki so jih izvajali takrat zelo uveljavljeni slovenski glasbeniki in skladatelji: Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc. Na koncertu bom izvajala glasbo omenjenih skladateljev, poleg tega pa tudi glasbo njihovih dunajskih sodobnikov: Franza Schmidta, Roberta Fuchsa in Arnolda Sch\u00f6nberga. Robert Fuchs in Franz Schmidt sta bila profesorja Stanka Premrla in Matije Tomca. Na ta na\u010din sem \u017eelela s tem naslovom pokazati, kako je bila takrat tudi slovenska glasba vpletena v evropsko, nevidne niti so se prepletale med Ljubljano, Dunajem in na ta na\u010din tudi med \u0161ir\u0161im evropskim glasbenim prostorom,” je \u0161e povedala Polona Gantar.<\/p>\n

Ve\u010d pa v spodnjem pogovoru!<\/p>\n

Hkrati ta program odkriva tudi slogovno raznolikost orgelske ustvarjalnosti 20. stoletja?
Dr\u017ei. Stanko Premrl je sicer ostal v mejah tonalnosti, \u010deprav jo je zelo raz\u0161iril. Deloval je znotraj cerkvenega prostora, ki takrat, predvsem zaradi cecilijanstva, ve\u010djih odmikov od tonalnosti niti ni dopu\u0161\u010dal. Podobno je bilo pri Francu Kimovcu, precej dlje pa je \u0161el v svojem kompozicijskem slogu Matija Tomc. Seveda nih\u010de od teh treh ni \u0161el tako dale\u010d kakor Arnold Sch\u00f6nberg, \u010digar delo bom tudi izvajala. \u010ceprav se je prav v skladbi Variacije na recitativ, op. 40, znova vrnil v tonalnost. Izvedla bom tudi kraj\u0161e delo Antona Foersterja, ki je bil glasbeni o\u010de oziroma u\u010ditelj Stanka Premrla in Franca Kimovca, prav letos mineva sto let od njegove smrti. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Stanko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tStanko Premrl. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Uvod v koncert predstavlja skladba Stanka Premrla Variacije na Christus vincit.
Da, gre za velikono\u010dno temo. S temi variacijami je skladatelj dobro razvil svoj kompozicijski slog, v skladbi pa je mogo\u010de sli\u0161ati tudi nekaj njegovih presenetljivih glasbenih idej. Sledila bo Fantazija v e-molu Roberta Fuchsa. Ta skladatelj danes ni ve\u010d tako prepoznaven, v \u010dasu \u017eivljenja pa je bil zelo cenjen profesor kompozicije. Pri njem je \u0161tudiralo kar nekaj v svetovnem merilu najpomembnej\u0161ih skladateljev: med njimi Gustav Mahler, Alexander Zemlinsky in Franz Schreker. V program koncerta sem \u017eelela zajeti vzdu\u0161je takratne dobe, ki veje tudi iz orgelske glasbe takratnih slovenskih kot tudi tujih skladateljev.<\/p>\n

Predstaviva \u0161e delo Antona Foersterja. Na sporedu bo njegova Aleluja, tudi v velikono\u010dnem vzdu\u0161ju.
Da, to je precej kratko delo, napisano po pravilih cecilijanskega gibanja, ki je \u017eelelo preroditi cerkveno glasbo. Idejni vodja tega gibanja je bil prav Anton Foerster. Deloma je tej usmeritvi sledil Stanko Premrl, ki pa se je v poznej\u0161ih letih od nje precej oddaljil. Skladba Aleluja je napisana po pravilih tako imenovane cerkvene polifonije. Iz nje veje veselje velikono\u010dnega vzdu\u0161ja. Potem bom zaigrala \u0161e eno delo Stanka Premrla, njegovo Meditacijo, ki je, kot pove \u017ee naslov, meditativna skladba v piano dinamiki. Primerna je za izvedbo tako pri liturgiji kot na koncertih. \u017delela sem predstaviti tudi to plat njegovega ustvarjanja.<\/p>\n

Iz opusa Franca Kimovca bo na sporedu skladba z naslovom Sine fine.
Tako je. Orgelska dela Franca Kimovca se izvajajo zelo redko ali pa sploh ne. Glede na to, da je tudi on omenjen kot izvajalec orgelskih koncertov v \u010dasu po nastanku radia, se mi je zdelo primerno, da izvedem tudi eno izmed njegovih skladb. Primerno pa se mi je zdelo, da njegovo glasbo uvrstim v program \u0161e zaradi enega dejstva. Franc Kimovec je bil namre\u010d prvi zborovodja mo\u0161kega pevskega sestava kak\u0161nih \u0161tirinajstih oziroma \u0161estnajstih pevcev. Ta sestav je bil ustanovljen leta 1934 in se je \u010dez nekaj let razvil v radijski me\u0161ani pevski zbor.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Arnold
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tArnold Sch\u00f6nberg. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Osrednje delo na koncertu Nevidne niti pa predstavljajo Variacije na recitativ, op. 40 Arnolda Sch\u00f6nberga. Gre za revidirano partituro?
Da, res je. Pred kratkim je to precej obse\u017eno delo, ki traja 20 minut, revidiral Pier Damiano Peretti, organist in kolega z Dunaja, profesor na Dunajski univerzi. Pred tem je sicer \u017ee obstajala ena izdaja, ki pa je bila precej klavirsko napisana in zato neprimerna za izvedbo na orglah. Je pa to delo zelo zanimivo, ker je nekoliko druga\u010dno od vse preostale glasbe, ki jo izvajam, pa vendar je z nekaterimi elementi povezano s preostalo glasbo. Skladbo je Sch\u00f6nberg ustvaril leta 1941 v Ameriki za neko ameri\u0161ko zalo\u017ebo po naro\u010dilu. Hkrati je bilo to tudi obdobje, ko se je znova vrnil k svoji judovski veri. V skladbi \u0161e vedno obstajajo nekateri takti, ki so popolnoma dodekafoni\u010dni, potem pa se spet vrne v tonalnost in ohranja tonalni center na tonu D. Je pa to njegovo edino orgelsko delo. Ne vemo sicer, ali so se na\u0161i trije skladatelji, Kimovec, Premrl in Tomc, spoznali z njim, ko so \u0161tudirali na Dunaju. Vemo pa, da je Premrl ve\u010dkrat pisal o Sch\u00f6nbergovi glasbi v reviji Cerkveni glasbenik, in sicer tudi s kriti\u010dnega vidika o njegovi dodekafoniji. O tem je govoril kot o grdoglasju oziroma kakofoniji. Po drugi strani pa je iz teh zapiskov tudi razvidno, da ga je zelo spo\u0161toval, kot je spo\u0161toval recimo Marija Kogoja, ki sicer ni pisal za orgle, je pa domnevno \u0161tudiral pri Sch\u00f6nbergu.<\/p>\n

Kak\u0161en izvajalski izziv pa je Sch\u00f6nbergova glasba za organista?
Ta kompozicija spada med najzahtevnej\u0161e, intenzivno sem se z njo ukvarjala kar nekaj mesecev. Moram re\u010di, da mi je izredno v\u0161e\u010d: organistu nudi velike mo\u017enosti glede zvo\u010dnih barv. Skladatelj si je namre\u010d delo zamislil zelo barvito, zelo orkestralno, orgle v fran\u010di\u0161kanski cerkvi na Tromostovju pa to vsekakor omogo\u010dajo, tako da se kljub zahtevnosti veselim izvedbe, ki bo najverjetneje tudi prva v Sloveniji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Orgle
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOrgle v fran\u010di\u0161kanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Foto: \u017dupnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani<\/p>\n

Sch\u00f6nbergovi glasbi bo sledila glasba Matije Tomca, izbrali ste njegovo Tokato in fugo.
Da, izbrala sem Tokato in fugo, ki jo je posvetil organistki in tudi moji prvi profesorici orgel Angeli Tomani\u010d. Ta skladba je zanimiva zato, ker v njej Tomc raz\u0161iri meje tonalnosti in se zelo pribli\u017ea po eni strani Arnoldu Sch\u00f6nbergu, ki ga izvajam pred tem, po drugi strani pa tudi Franzu Schmidtu in njegovi virtuozni Tokati, ki jo izvajam na koncu koncerta.<\/p>\n

Tudi Franz Schmidt je bil zelo zanimiv skladatelj. Podobno kot na\u0161i trije skladatelji \u2013 Premrl, Tomc in Kimovec \u2013 se tudi on ni odrekel tonalnosti, jo je pa zelo raz\u0161iril. Bil je profesor Matije Tomca na Dunaju. Njegova skladba je tudi zelo zahtevna. Od organista zahteva resni\u010dno dobro tehniko, predvsem pedalno, pa tudi manualno, ker si akordi na dveh manualih sledijo v zelo hitrem tempu.<\/p>\n

Samo glasbilo v fran\u010di\u0161kanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani seveda zelo dobro poznate, saj ste tam tudi organistka in redno igrate pri liturgiji.
S temi orglami sem v resnici povezana \u017ee vseh 25 let, odkar obstajajo. Igrala sem tudi na prej\u0161njih orglah, ko je nanje redno igral tudi Primo\u017e Ramov\u0161, s katerim sva bila dobra prijatelja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Organistka Polona Gantar se je izobrazila na Koro\u0161kem de\u017eelnem konservatoriju v Celovcu ter na Univerzi za glasbo in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":63154,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[20618,20619,20617,20616,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-63153","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-obiski-kraljice","tag-orgelski-recital","tag-orgle","tag-polona-gantar","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116428351949233879","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63153","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63153"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63153\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/63154"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63153"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=63153"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=63153"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}