Pi\u0161e:\u00a0Vida Kocjan<\/p>\n
Po volitvah postaja vse bolj jasno, da je mandat Golobove vlade pustil za seboj globoke strukturne probleme, ki jih ni mogo\u010de ve\u010d prikrivati z izgovori o zunanjih krizah. Namesto obljubljenega preboja in vizije je Slovenija dobila rekordne primanjkljaje, rast javnega dolga in gospodarsko stagnacijo. Zgolj za obresti smo v Golobovem mandatu pla\u010dali okoli 3,2 milijarde evrov.<\/p>\n
Rekordni prora\u010dunski primanjkljaj<\/p>\n
Po uradnih podatkih Statisti\u010dnega urada RS (objavljenih 31. marca 2026) je primanjkljaj sektorja dr\u017eava v letu 2025 zna\u0161al 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). To je nominalno za 1,155 milijarde evrov ve\u010d kot v letu 2024, ko je primanjkljaj zna\u0161al le 594 milijonov evrov (0,9 odstotka BDP). Dr\u017eavni prora\u010dun sam je zaklju\u010dil s primanjkljajem v vi\u0161ini pribli\u017eno 1,72 milijarde evrov (2,4 odstotka BDP). Odhodki so dosegli 16,9 milijarde evrov (rast za 9,5 odstotka), medtem ko so prihodki rasli bistveno po\u010dasneje (le 3,7 odstotka).<\/p>\n
Fiskalni svet je januarja 2026 jasno opozoril, da je primanjkljaj dr\u017eavnega prora\u010duna brez interventnih ukrepov narasel z 0,2 milijarde evrov v letu 2024 na 1,7 milijarde evrov v letu 2025. Gre za strukturni primanjkljaj, ki ni ve\u010d posledica izrednih razmer (kot so bile poplave ali energetska kriza), temve\u010d predvsem ve\u010dje teko\u010de porabe, to je stro\u0161kov dela v javnem sektorju, novega pla\u010dnega sistema, socialnih transferjev, zimskega regresa in dodatnega financiranja zdravstva.<\/p>\n
Klju\u010den pokazatelj je tudi rast stro\u0161kov obresti: medtem ko se je javni dolg pove\u010dal za 8 do 9 milijard evrov, smo za obresti v Golobovem mandatu od\u0161teli \u017ee ve\u010d kot 3 milijarde evrov. Samo v letu 2025 so ti stro\u0161ki dosegli pribli\u017eno 780\u2013812 milijonov evrov, za leto 2026 pa se na\u010drtuje celo do milijarde evrov.<\/p>\n
Intenzivno zadol\u017eevanje v za\u010detku leta 2026<\/p>\n
Javni dolg Slovenije se je v mandatu Golobove vlade nominalno namre\u010d mo\u010dno pove\u010dal. Konec leta 2021 je zna\u0161al pribli\u017eno 38,9 milijarde evrov, konec leta 2025 pa 46,324 milijarde evrov. V za\u010detku leta 2026 je vlada v odhodu nadaljevala z agresivnim zadol\u017eevanjem: do konca marca 2026 je Slovenijo dodatno zadol\u017eila \u017ee za pribli\u017eno 3,21 milijarde evrov (vklju\u010dno z izdajo 10-letne obveznice za 1,75 milijarde evrov januarja in dodatnimi izdajami februarja\/marca, celo na kitajskem trgu, prvi\u010d doslej).<\/p>\n
Skupno pove\u010danje javnega dolga od za\u010detka mandata (2022) do za\u010detka leta 2026 zna\u0161a pribli\u017eno 8 do 9 milijard evrov v nominalnih zneskih. Dele\u017e dolga v BDP se je pove\u010dal z okoli 20 odstotkov pred pandemijo na dana\u0161njih pribli\u017eno 66 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo, da velika teko\u010da poraba brez zadostnih strukturnih reform in investicij v prihodnost vodi v fiskalno spiralo, ki jo bodo pla\u010devale prihodnje generacije.<\/p>\n
Inflacija, stagnacija in razvojni zastoj<\/p>\n
Kumulativna inflacija v mandatu Golobove vlade je dosegla okoli 20 odstotkov, s \u0161e vi\u0161jo rastjo cen hrane. Gospodarska rast v letu 2025 je mo\u010dno upadla (na okoli en odstotek ali manj), Slovenija pa je zaostajala za povpre\u010djem EU in sosedami. Podjetja se soo\u010dajo z visokimi stro\u0161ki energije, togo delovnopravno zakonodajo, birokracijo in neu\u010dinkovitimi razpisi, kar vodi v stagnacijo produktivnosti, padec industrijske proizvodnje in omejene investicije. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) govori o \u00bbizgubljenih letih\u00ab za razvoj in izgubi konkuren\u010dnosti.<\/p>\n
Prepozen odziv na energetsko krizo<\/p>\n
Golobova vlada se je ob za\u010detku mandata soo\u010dila z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini, a dolgoro\u010dni ukrepi (diverzifikacija, investicije v infrastrukturo, re\u0161evanje visokih cen za industrijo) so bili prepozni. Marca 2026, \u017ee po volitvah, je Robert Golob opozoril na mo\u017enost nove, \u0161e huj\u0161e energetske krize zaradi razmer na Bli\u017enjem vzhodu. Gospodarstvo pa opozarja, da strukturni problemi, to so visoke omre\u017enine, prispevki za obnovljive vire energije (OVE) in neu\u010dinkovita regulacija, ostajajo nere\u0161eni.<\/p>\n
Pomanjkanje dolgoro\u010dne vizije<\/p>\n
Golobov mandat je zaznamovalo pomanjkanje strukturnih reform za vi\u0161jo produktivnost in konkuren\u010dnost. Namesto tega so prevladovali ad-hoc ukrepi ter pove\u010devanje socialnih transferjev in teko\u010de porabe. Fiskalni svet svari, da visoki deficiti v \u010dasu polne zaposlenosti in solidne rasti niso vzdr\u017eni in da vlada \u00bbhodi po robu\u00ab.<\/p>\n
Ugleden ekonomist dr. Mojmir Mrak je februarja 2026 jasno povedal: \u00bbMi dosegamo javnofinan\u010dni primanjkljaj v vi\u0161ini pribli\u017eno treh odstotkov v situaciji, ko gospodarska rast ni krizna in ko imamo polno zaposlenost. To ni v redu.\u00ab Opozoril je tudi na ad hoc ukrepe, kot je zimski regres: \u00bbSi na robu in potem se \u0161e spomni\u0161, da bo\u0161 \u010dez no\u010d uvedel bo\u017ei\u010dnico \u2026 To je bila septembra padalska akcija.\u00ab Mrak svari, da se z javnimi financami \u00bbnevarno igramo\u00ab in da bo po volitvah nekdo moral \u00bbpla\u010dati zapitek\u00ab.<\/p>\n
Dr. Matej Lahovnik je marca 2026 poudaril nujnost hitrega oblikovanja nove vlade: \u00bb\u010cim prej bo nova vlada za\u010dela delovati, tem bolje bo za dr\u017eavo.\u00ab Kritiziral je tudi odziv na energetsko krizo: \u00bbTa vlada ukrepov ni pripravila pravo\u010dasno. To je danes te\u017eava polovice Evrope \u2013 \u0161e vedno upa, da se bo zgodba re\u0161ila jutri ali pojutri\u0161njem.\u00ab<\/p>\n
Zahteve Gospodarske zbornice Slovenije<\/p>\n
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v svojih ocenah in \u00bbgospodarski diagnozi\u00ab izpostavila nizko rast, stagnacijo industrije, visoke cene energije ter nere\u0161ene strukturne probleme (toga delovnopravna zakonodaja, dolgotrajni postopki za dovoljenja, neu\u010dinkoviti razpisi). V lu\u010di morebitne nove energetske krize GZS poziva k takoj\u0161njim ukrepom: zni\u017eanju obdav\u010ditve energentov, zmanj\u0161anju prispevkov za elektriko pri energetsko intenzivnih podjetjih, uvedbi kapice na ceno elektrike, zni\u017eanju omre\u017enine in dav\u010dnim razbremenitvam za investicije. Brez teh sprememb Slovenija tvega nadaljnji razvojni zastoj.<\/p>\n
OZS zahteva manj bremen in ve\u010d predvidljivosti za malo gospodarstvo<\/p>\n
Obrtno-podjetni\u0161ka zbornica Slovenije (OZS) je bila v obdobju 2025\/2026 \u0161e posebno glasna pri opozarjanju na preobremenjenost malega gospodarstva in obrti. Predsednik Bla\u017e Cvar je po regijskih sre\u010danjih marca 2026 jasno sporo\u010dil: vlada gleda bilance borznih prvokategornikov, ne pa iz\u010drpanih obrtnikov. Opozoril je, da se uspeh obravnava kot nekaj, kar je treba dodatno obremeniti, namesto da bi bil temelj za razvoj. \u00bbZmerno in spodbudno poslovno okolje izginja pod te\u017eo administracije in novih dajatev.\u00ab<\/p>\n
OZS je po volitvah predstavila pet klju\u010dnih to\u010dk za pre\u017eivetje slovenskega gospodarstva, in sicer: stabilno in predvidljivo poslovno okolje, razbremenitev dela in dav\u010dnega sistema (manj obremenitev za uspe\u0161ne), zmanj\u0161anje administrativnih ovir in pospe\u0161itev postopkov (dovoljenja, razpisi), imenovanje dr\u017eavnega sekretarja za malo gospodarstvo ter jasna razvojna vizija, ki spodbuja podjetnost namesto kaznovanja uspeha.<\/p>\n
Cvar je poudaril: \u00bbPo palici je \u010das za koren\u010dek.\u00ab OZS ne bo ve\u010d pristajala na prazne obljube in bo novi vladi \u00bbnastavila ogledalo\u00ab. Posebej so izpostavili, da nove obremenitve (npr. prispevek za dolgotrajno oskrbo) dodatno ogro\u017eajo konkuren\u010dnost malega gospodarstva, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Zahtevali so takoj\u0161nje ukrepe za \u00bbdihanje\u00ab, predvsem manj ute\u017ei, ve\u010d prostora za rast in investicije.<\/p>\n
Zaklju\u010dek: prihodnjo vlado \u010daka te\u017eko delo<\/p>\n
Po volitvah postaja \u0161e bolj o\u010ditno, da je politika Golobove vlade pustila za seboj rekordni strukturni primanjkljaj (1,749 milijarde evrov), mo\u010dno pove\u010dan javni dolg in intenzivno zadol\u017eevanje tudi v za\u010detku leta 2026 (\u017ee +3,21 milijarde evrov do marca). Ekonomista Mojmir Mrak in Matej Lahovnik ter fiskalni svet opozarjajo, da gre za hojo po robu: deficit pri polni zaposlenosti ni sprejemljiv, ad hoc ukrepi pa le \u0161e pove\u010dujejo luknjo.<\/p>\n
Bla\u017e Cvar iz OZS pa je povzel bistvo: gospodarstvo ne potrebuje novih ute\u017ei, temve\u010d prostor za dihanje in jasno razvojno vizijo. Brez hitrih strukturnih reform, dav\u010dne razbremenitve, zmanj\u0161anja birokracije in re\u0161evanja energetskih izzivov Slovenija tvega globlji razvojni zastoj. Prihodnja vlada bo morala te probleme nasloviti odlo\u010dno in takoj, \u010de \u017eeli obrniti negativni trend.<\/p>\n
Kaj je Golobova vlada prevzela junija 2022? Je bila dr\u017eava res v razsulu? \u2013 Ne.<\/p>\n
Robert Golob je doslej ve\u010dkrat govoril o \u00bbrazsulu\u00ab, ki da naj bi ga prevzela njegova vlada. Uradni podatki Statisti\u010dnega urada RS (Surs) in Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa ka\u017eejo druga\u010dno sliko na podro\u010dju javnih financ:<\/p>\n
Javni dolg konec leta 2021: 38,9 milijarde evrov \u2013 \u017ee padajo\u010d po pandemijskem vrhu in ni\u017eji od povpre\u010dja evrskega obmo\u010dja.
\nPrimanjkljaj sektorja dr\u017eava v letu 2021: mo\u010dno zni\u017ean po pandemijskem letu.
\nGospodarska rast leta 2021: 8,1 odstotka (eden najmo\u010dnej\u0161ih odbojev v EU).
\nBrezposelnost: rekordno nizka (okoli 4,8-odstotna).<\/p>\n
Junija 2022 je gospodarstvo \u0161e vedno raslo (napovedi za leto 2022: okoli 4 odstotke), javne finance pa so bile stabilne in so se izbolj\u0161evale zaradi okrevanja po pandemiji. Glavni izziv ni bil \u00bbrazsulo\u00ab financ, temve\u010d za\u010detek globalne energetske in prehranske krize zaradi vojne v Ukrajini.<\/p>\n
Golobova vlada ni prevzela razsute dr\u017eave v fiskalnem smislu, temve\u010d dr\u017eavo z mo\u010dnim gospodarskim zagonom in padajo\u010dim dele\u017eem dolga. Visoki primanjkljaji in rast dolga so se pojavili predvsem v naslednjih letih zaradi teko\u010de porabe in pomanjkanja strukturnih reform.<\/p>\n
Javnofinan\u010dni primanjkljaj sektorja dr\u017eava<\/p>\n
Podpis: Podatki jasno ka\u017eejo, da se je po nizkem primanjkljaju v letu 2024 (ki je bil delno \u0161e pod vplivom preteklih ukrepov) v letu 2025 primanjkljaj mo\u010dno zvi\u0161al in postal eden najvi\u0161jih v mirnodobnih razmerah v zadnjih desetletjih.<\/p>\n
Stro\u0161ki za obresti za javni dolg\u00a0<\/p>\n
Medtem ko se je javni dolg v mandatu pove\u010dal za pribli\u017eno 8 do 9 milijard evrov, smo za obresti v \u0161tirih letih (2022\u20132025) od\u0161teli \u017ee okoli 3,2 milijarde evrov. Samo v letu 2025 so stro\u0161ki obresti dosegli pribli\u017eno 800 milijonov evrov, za leto 2026 pa prora\u010dunski na\u010drti predvidevajo skoraj milijardo evrov samo za obresti. To je denar, ki ga davkopla\u010devalci pla\u010dujemo za preteklo teko\u010do porabo namesto za investicije ali razbremenitve gospodarstva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e:\u00a0Vida Kocjan Po volitvah postaja vse bolj jasno, da je mandat Golobove vlade pustil za seboj globoke strukturne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":63187,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[3818,173,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-63186","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-golob","9":"tag-gospodarstvo","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116428564307389144","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63186","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63186"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63186\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/63187"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63186"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=63186"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=63186"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}