![\"eVTOL](\"\/media\/img\/15\/16\/d91b3f98cb019da9a7fc-evtol-ehang.jpeg\" "\\"eVTOL")
<\/p>\nSlovenski direktor je sedel v lete\u010di taksi brez pilota \u2013 in vzletel. Marko Femc je na Kitajskem preizkusil avtonomno Ehangovo zra\u010dno plovilo, ki \u017ee ima dovoljenja za komercialno uporabo. To, kar v Evropi deluje kot znanstvena fantastika, je tam \u017ee realnost.<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Plan-net Avto <\/p>\n
V drugi polovici aprila bo avtomobilska in mobilnostna industrija v znamenju vsakoletne osrednje avtomobilske razstave na Kitajskem, kjer se kot gostitelja izmenjujeta Peking in \u0160anghaj. Med tam razstavljenimi novostmi ne bodo le novi avtomobili (del teh bo v bli\u017enji prihodnosti zanimiv tudi za Slovenijo), temve\u010d tudi prebojni projekti na podro\u010dju novih baterij, polnjenja in tudi novih oblik mobilnosti. Kitajska je znanilka sprememb in \u010deprav se zdijo samolete\u010di droni za prevoz ljudi (VTOL)\u00a0v mestih \u0161e futuristi\u010dna tematika, jih\u00a0v tem delu Azije \u017ee uporabljajo.\u00a0<\/p>\n
S prvim tovrstnim dronom, ki je dobil vse potrebne certifikate tudi za komercialno uporabo, je vzletel tudi Marko Femc, direktor slovenskega podjetja Plan-net Avto \u2013 to ima v Sloveniji najdalj\u0161o tradicijo uvoza avtomobilov kitajskih znamk.\u00a0<\/p>\n
Video – polet in pogled iz plovila eVTOL<\/p>\n
Ta kitajski dron za prevoz dveh ljudi \u017ee ima komercialna dovoljenja<\/p>\n
Sedel je v plovilu proizvajalca Ehang z oznako EH216-S. To je pionirsko, dvosede\u017eno, avtonomno elektri\u010dno zra\u010dno plovilo (eVTOL) brez pilota, ki ga je razvilo podjetje EHang. Je prvo tovrstno plovilo na svetu s certifikati CAAC (tipski, proizvodni in plovnostni), namenjeno predvsem zra\u010dnemu turizmu in mestni mobilnosti.\u00a0<\/p>\n
Dose\u017ee hitrost do 130 kilometrov na uro in ima do dobrih 30 kilometrov dometa. Plovilo je \u0161iroko 5,73 metra in visoko 1,93 metra, najve\u010dja vzletna masa pa je 620 kilogramov. Z njim se lahko peljeta dve osebi. Vzleta navpi\u010dno.<\/p>\n
Postopek certifikacije je v svetu letalstva zelo zahteven, dolgotrajen in tudi zapleten. Ehang je prve dokumente za certifikacijo vlo\u017eil \u017ee leta 2020, skupaj pa so za uspe\u0161en zaklju\u010dek potrebovali ve\u010d kot tiso\u010d dni, ve\u010d kot 500 ocenjevalnih testov, skupaj ve\u010d kot 40 tiso\u010d poletov in 65 neposrednih testov za certifikacijo.<\/p>\n
VTOL\u00a0pomeni “Vertical Take-Off and Landing”\u00a0oziroma po slovensko\u00a0navpi\u010dni vzlet in pristanek.<\/p>\n
Podjetje\u00a0EHang\u00a0sicer \u0161e ni uvedlo komercialnih linij, vendar njegov podpredsednik\u00a0He Tianxing\u00a0pravi, da nameravajo za\u010deti z zra\u010dnimi turisti\u010dnimi ogledi. V zadnjih dveh letih je podjetje v 20 kitajskih mestih gradilo vzletno-pristajalne to\u010dke. Po njegovih besedah bi lahko letala razli\u010dnih podjetij na ve\u010d linijah za\u010dela leteti v pribli\u017eno petih letih.<\/p>\n
![\"eVTOL](\"\/media\/img\/b7\/54\/b5e3714aca66a857d32a-evtol-ehang.jpeg\" "\\"eVTOL")
<\/p>\n
Foto: Plan-net Avto <\/p>\n
Zakaj “ekonomija nizkih vi\u0161in”?<\/p>\n
Kitajska vse bolj stavi na tako imenovano “ekonomijo nizkih vi\u0161in”, novo industrijsko panogo, ki zajema drone, avtonomna letala in prihodnja lete\u010da vozila. Gre za zra\u010dni prostor do pribli\u017eno tiso\u010d metrov nad tlemi, ki ga dr\u017eava vidi kot naslednje veliko razvojno podro\u010dje, primerljivo z razmahom elektri\u010dnih vozil ali umetne inteligence.<\/p>\n
V zadnjih letih je Kitajska na tem podro\u010dju \u017ee prevzela vodilno vlogo. Proizvede ve\u010dino civilnih dronov na svetu, hkrati pa hitro razvija tudi naprednej\u0161e sisteme, kot so dostavni droni in elektri\u010dna letala za urbano mobilnost. Rast sektorja je zelo hitra, podprta z dr\u017eavnimi strategijami in velikimi investicijami.<\/p>\n
Dejavnosti v zra\u010dnem prostoru do 1.000 metrov so leta 2023 ustvarile pribli\u017eno 506 milijard juanov (okoli\u00a065 milijard evrov), kar predstavlja pribli\u017eno 0,4 odstotka kitajskega gospodarstva. Do leta 2035 naj bi ta vrednost po predvidevanjih kitajskih analitikov narasla na 3,5 bilijona juanov (pribli\u017eno\u00a0450 milijard evrov).<\/p>\n
Kitajskim razvojnikom pomagajo tudi “prijazni”\u00a0zakoni\u00a0<\/p>\n
Klju\u010dna prednost Kitajske ni le v proizvodnji, temve\u010d v celostnem pristopu. Dr\u017eava vzporedno razvija tehnologijo, infrastrukturo in zakonodajo. To pomeni, da poleg vozil nastajajo tudi sistemi za upravljanje zra\u010dnega prometa, komunikacijska omre\u017eja in logisti\u010dne re\u0161itve, ki omogo\u010dajo dejansko uporabo teh tehnologij v praksi.<\/p>\n
Pomemben element je tudi regulacija. Kitajska je med prvimi oblikovala pravila za uporabo nizkega zra\u010dnega prostora, kar podjetjem omogo\u010da hitrej\u0161e testiranje in uvajanje novih storitev. V Evropi in ZDA je razvoj pogosto po\u010dasnej\u0161i prav zaradi razdrobljenih pravil in zahtevnej\u0161ih postopkov odobritev.<\/p>\n
Preboj okroj leta 2030?<\/p>\n
\u010ceprav Kitajska velja za vodilno silo na podro\u010dju dronov in nizkovi\u0161inske mobilnosti, ostaja dejanska komercialna uporaba teh tehnologij \u0161e vedno omejena. \u0160e ni jasno, kako hitro bodo letala tipa eVTOL za\u010dela redno preva\u017eati potnike, saj so se \u0161tevilna podjetja drugod po svetu \u017ee soo\u010dila z velikimi finan\u010dnimi te\u017eavami \u2013 med drugim sta v Nem\u010diji propadla proizvajalca\u00a0Lilium\u00a0in\u00a0Volocopter, \u010deprav je slednjega kasneje prevzela kitajska skupina.<\/p>\n
Kljub tehnolo\u0161ki prednosti Kitajske \u0161ir\u0161a uporaba dronov v praksi \u0161e ni dosegla pri\u010dakovanj. Eden klju\u010dnih razlogov so omejitve zra\u010dnega prostora in regulacije, ki zavirajo hitrej\u0161o uvedbo novih storitev. Po ocenah strokovnjakov bi lahko prav zato ve\u010d prilo\u017enosti nastalo na tujih trgih, zlasti v jugovzhodni Aziji, kjer bi povpra\u0161evanje lahko hitro naraslo.<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo, da je bilo leta 2023 za splo\u0161no uporabo dostopne manj kot tretjina nizkovi\u0161inskega zra\u010dnega prostora na Kitajskem. Poleg tega se dr\u017eava soo\u010da z neenakomerno infrastrukturo in pomanjkanjem ustrezne povezljivosti. Tudi \u0161tevilo letali\u0161\u010d za splo\u0161no letalstvo je bistveno manj\u0161e kot v ZDA, kar dodatno omejuje razvoj sektorja.<\/p>\n
Kitajske oblasti sicer postopoma rahljajo omejitve. Vojska, ki nadzoruje ve\u010dino zra\u010dnega prostora, napoveduje poenostavitev postopkov odobritev, hkrati pa pripravljajo spremembe zakonodaje, ki naj bi spodbudile razvoj civilne uporabe nizkovi\u0161inskega prostora. Cilj je pospe\u0161iti testiranje in uvajanje novih tehnologij.<\/p>\n
Po ocenah ekonomistov je industrija \u0161e v zgodnji fazi razvoja, ve\u010dji preboj pa se pri\u010dakuje okoli leta 2030. Najprej naj bi se uveljavili eVTOL-i za turizem in industrijske namene, \u0161ele kasneje pa \u0161ir\u0161a uporaba lete\u010dih taksijev. Nekateri izdelki bi lahko postali tudi pomemben izvozni adut Kitajske.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenski direktor je sedel v lete\u010di taksi brez pilota \u2013 in vzletel. Marko Femc je na Kitajskem preizkusil…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":63279,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[4010,20645,911,20644,59,61,62,37,58,60,38,20646],"class_list":{"0":"post-63278","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-dron","9":"tag-ehang","10":"tag-kitajska","11":"tag-marko-femc","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-vtol"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116429779403133182","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63278","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63278"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63278\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/63279"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63278"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=63278"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=63278"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}