{"id":63350,"date":"2026-04-19T07:12:10","date_gmt":"2026-04-19T07:12:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/63350\/"},"modified":"2026-04-19T07:12:10","modified_gmt":"2026-04-19T07:12:10","slug":"blaz-brodnjak-vse-bolj-nam-zaupajo-tudi-bogatejsi-slovenci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/63350\/","title":{"rendered":"Bla\u017e Brodnjak: Vse bolj nam zaupajo tudi bogatej\u0161i Slovenci"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa Ljubljanski borzi je smer tudi letos navzgor, indeks SBITOP se je od za\u010detka leta povzpel za skoraj 20 odstotkov. NLB-jeve delnice pa za 26 odstotkov. V primerjavi z aprilom lani je te\u010daj NLB-ja vi\u0161ji za 80 odstotkov brez upo\u0161tevanja dividende. Foto: BoBo<\/p>\n

“Na INR-ra\u010dune gledam izrazito pozitivno. To je prvi res velik korak za razvoj kapitalskega trga v zadnjih 20 letih. \u017de pred letom ali dvema pred uvedbo INR-ra\u010dunov smo v NLB-ju zaznali ve\u010d tiso\u010d novih malih vlagateljev. V Sloveniji je o\u010ditno dozorelo spoznanje, da je NLB dobra zgodba,” je na ATVP-jevem Dnevu slovenskega kapitalskega trga povedal predsednik uprave NLB-ja Bla\u017e Brodnjak, ki poudarja, da so NLB-jeve delnice, \u010deprav se je njihova vrednost od za\u010detka kotacije leta 2018 (v javni prodaji je bila cena 51,50 evra) povzpela ve\u010d kot \u0161tirikratno, \u0161e vedno ugodno ovrednotene: “Delnica je bila radikalno podvrednotena in \u0161e danes kotira pri devetkratniku dobi\u010dka na delnico, medtem ko so primerljive banke na 12-kratniku.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Predsednik
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredsednik uprave NLB-ja Bla\u017e Brodnjak je prepri\u010dan, da se lahko NLB do leta 2030 pribli\u017ea bilan\u010dni vsoti 50 milijard evrov (to je zapisala tudi v svoji strategiji), in to brez prevzemov. Pred kratkim je banka objavila prevzemno namero za Addiko banko. \u010ce bi prevzem uspel, bi bila bilan\u010dna vsota NLB-ja \u017ee 38 milijard evrov. Foto: BoBo<\/p>\n

Hrvatje izkoristili prilo\u017enost
Zakaj se \u0161e pred nekaj leti “nih\u010de” ni zmenil za Ljubljansko borzo, zdaj pa je opaziti mo\u010dno pove\u010dan promet in tudi mo\u010dno rast blue \u010dipov? Bla\u017e Brodnjak poudarja, da ni bilo niti doma\u010dega zanimanja niti zanimanja tujcev. “V Sloveniji ni bilo zaupanja v kapitalske trge, status mejnega trga pa je odvra\u010dal tudi tuje vlagatelje. Dale\u010d najve\u010dji zmagovalci tega so bili hrva\u0161ki pokojninski skladi. \u010ce se spomnim popravka na delni\u0161kem trgu septembra 2020, ko je bil NLB vreden le 34 evrov, takrat so prakti\u010dno celotno koli\u010dino pokupili Hrvatje. Danes imajo na tisti nakup 13,85 evra dividende. Predstavljajte si ta dividendni donos! Bodo\u010di hrva\u0161ki upokojenci so nam verjeli bolj, kot smo mi sami sebi. To je zame najve\u010dja bole\u010dina. 10-odstotno lastni\u0161tvo NLB-ja, ki je v rokah hrva\u0161kih skladov, je super zanje, zame pa bole\u010dina, ker nismo prepoznali tega potenciala in ne zaupamo lastnim \u0161ampionom zaradi nekaterih slabih nekdanjih izku\u0161enj. Ne verjamejo, da je danes korporativno upravljanje druga\u010dno, saj podjetij ne vodijo politi\u010dni nastavljenci.”<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

49.447 to\u010dk (+3,2 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.126 to\u010dk (+3,6 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)24.468 to\u010dk (+6,8 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

626,6 to\u010dke (+1,9 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

24.702 to\u010dk (+2,7 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)58.476 to\u010dk (+7,2 %)SBITOP (Ljubljana)2.967 to\u010dk (+2,6 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,37 % (-11 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,25 % (-6 baz. to\u010dk)dolarski indeks98,23 to\u010dke (-1,5 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1729 (+1,8 %)<\/p>\n

EUR\/CHF<\/p>\n

0,9252 (+0,4 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

75.650 USD (+2,6 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

90,4 USD (-4 %)<\/p>\n

nafta WTI83,9 (-13 %)zlato4.833 USD (+1,8 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,415 %; 2,204 %
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV zadnjem tednu so se delnice Telekoma Slovenije podra\u017eile za 13 odstotkov. Uprava in nadzorni svet Telekoma sta za skup\u0161\u010dino delni\u010darjev, ki bo 18. junija, pripravila predlog, da bi leto\u0161nja dividenda zna\u0161ala 4,60 evra bruto na delnico in bila s tem za 60 centov vi\u0161ja od lanske. Te\u010daj Telekomovih delnic je zdaj pri 132 evrih kon\u010dno spet vi\u0161ji kot leta 2015, ko je britanski sklad Cinven \u017eelel prevzeti Telekom za 130 evrov na delnico. Foto: BoBo<\/p>\n

Podra\u010dun za slovenske papirje
Bla\u017e Brodnjak je prepri\u010dan, da so individualni nalo\u017ebeni ra\u010duni zelo dobrodo\u0161la novost, ki bi lahko do konca leta privabila ve\u010d kot tiso\u010d novih vlagateljev (do zdaj je INR-ra\u010dune odprlo ve\u010d kot 7000 vlagateljev, a seveda lahko le ugibamo, kdo od njih je prvi\u010d odprlo trgovalni ra\u010dun). V prvem koledarskem letu (torej do 31. decembra 2026) lahko vsak vlo\u017ei 20 tiso\u010d evrov, v naslednjih letih pa po 5000 evrov in dodatno \u0161e 5000 evrov na podra\u010dun, ki je namenjen kupovanju vrednostnih papirjev slovenskih izdajateljev. Na ta na\u010din (torej ob maksimalnih izpla\u010danih zneskih) lahko v 14 letih vsak pride do 150 tiso\u010d evrov vlo\u017eenega denarja, kar je tudi zgornja meja, ki jih dovoljujejo INR-ra\u010duni. Kot je znano, bodo v trenutku, ko bo minilo 15 let od odprtja ra\u010duna (tudi zato zdaj mnogi hitijo z odpiranjem INR-ra\u010dunov, \u010deprav morda na njem \u0161e ne bodo kmalu trgovali), vlagatelji prosti dav\u010dnih obveznosti, znotraj ra\u010duna pa se bodo medtem (neobdav\u010deno) nabirale tudi dividende.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV New Yorku so \u0161li delni\u0161ki indeksi na tedenski ravni tretji\u010d zapored mo\u010dno navzgor. V zadnjih petih dneh je blestel predvsem tehnolo\u0161ki NASDAQ, ki je pridobil skoraj sedem odstotkov. NASDAQ je v nizu kar trinajstih zaporednih pozitivnih dni, kar se ni zgodilo od leta 1992. Foto: Reuters<\/p>\n

Bomo do\u010dakali tudi ve\u010djo ponudbo delnic?
Brodnjak: “Smotrno je \u017ee prvo leto vlo\u017eiti 20 tiso\u010d evrov prek tega instrumenta. Ra\u010dunam, da se bo ta likvidnost v veliki meri prevalila tudi v slovenske delnice. Sam \u017ee zaznavam tudi zanimanje zasebnih vlagateljev uspe\u0161nih podjetnikov in del denarja namenjajo za blue \u010dipe. Slovenci, ki so uspeli, nam zaupajo, in to z ve\u010djimi zneski. Govorimo o milijonih, ne o nekaj tiso\u010d evrov.” Prvi mo\u017e NLB-ja se je dotaknil tudi “druge strani ena\u010dbe” in poudaril, kako nujno bi bilo na Ljubljansko borzo privabiti nove izdajatelje: “Moramo si prizadevati, da bo ve\u010d srednje velikih podjetij pri\u0161lo na na\u0161 trg. Mo\u010dno si \u017eelim, da bi na primer na neki to\u010dki Akrapovi\u010d izpeljal javno prodajo na Ljubljanski borzi. Je pa vpra\u0161anje ali bi jo res na Ljubljanski borzi, ali pa na borzi, ki je eno uro vo\u017enje stran in je v zadnjih dveh letih izpeljala \u0161est IPO-jev.”<\/p>\n

Newyor\u0161ki indeks S & P 500 postavil nov rekord
Na razvitih borzah je ta teden seveda najbolj odmevala novica, da Iran znova odpira Hormu\u0161ko o\u017eino, kar je v petek povzro\u010dilo visok padec cen nafte in rast delni\u0161kih indeksov in kriptovalut. Newyor\u0161ki indeks S & P 500, ki je najbolj\u0161i kazalnik razpolo\u017eenja na Wall Streetu, se je gladko zavihtel prek meje 7000 to\u010dk in dosegel novo rekordno vrednost. Frankfurtski DAX30 je od zgodovinskega vrha z za\u010detka leta (25.507 to\u010dk) oddaljen le \u0161e za dobre tri odstotke. Zdi se, kot da so vlagatelji sklenili, da je krize, ki jo je povzro\u010dil napad na Iran, konec, kar seveda ni res. \u017de v\u010deraj je Iran sporo\u010dil, da znova uvaja strog nadzor nad o\u017eino, dokler ZDA ne zagotovijo proste plovbe v iranska pristani\u0161\u010da in iz njih. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ameri\u0161ka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmeri\u0161ka lahka nafta WTI se je v dobrih dveh tednih pocenila za skoraj 30 odstotkov. Foto: Reuters<\/p>\n

IMF napoved svetovne rasti BDP-ja zni\u017eal na 3,1 odstotka
V vsakem primeru te\u017eav ne bo kmalu konec. Energetski trgi se \u0161e dolgo ne bodo vrnili v normalno stanje. Popravilo po\u0161kodovane infrastrukture pri proizvajalcih nafte in zemeljskega plina lahko traja ve\u010d let, vse skupaj pa bo vplivalo na celotno svetovno gospodarstvo. Da so razmere resne, ka\u017ee tudi ocena Mednarodnega denarnega sklada, ki ra\u010duna na upo\u010dasnitev gospodarske rasti po vsem svetu (napoved rasti BDP-ja je zni\u017eal s 3,3 na 3,1 odstotka), pri \u010demer naj bi bila Evropa \u0161e posebej mo\u010dno prizadeta. Finan\u010dni trgi bodo v prihodnje vsekakor pozorno spremljali, kako se bodo razvijale razmere na Bli\u017enjem vzhodu in kako bo s prehodom tankerjev skozi Hormu\u0161ko o\u017eino.<\/p>\n

Neverjetno, kako hitro so okrevali delni\u0161ki indeksi v New Yorku. Indeks S & P 500 je v le enajstih trgovalnih dneh pri\u0161el iz preprodanega (oversold) v prenakupljeno (overbought) obmo\u010dje. Hitrej\u0161i preobrat se je zgodil le leta 1982, ko je takratni guverner Feda Paul Volcker mo\u010dno zni\u017eeval obrestne mere.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na Ljubljanski borzi je smer tudi letos navzgor, indeks SBITOP se je od za\u010detka leta povzpel za skoraj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":63351,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[1936,81,82,6423,12764,3088,2436,84,83,5419,20677,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-63350","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-blaz-brodnjak","9":"tag-business","10":"tag-economic","11":"tag-individualni-nalozbeni-racuni","12":"tag-inr-racuni","13":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","14":"tag-nlb","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-rekord","18":"tag-s-p-500","19":"tag-si","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenia","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116430133265988335","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63350"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63350\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/63351"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=63350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=63350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}