![\"Verjamem,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2824033.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nDa bo hitro staranje prebivalstva v razvitem svetu prineslo velikanske spremembe v dru\u017ebah in da se morajo dr\u017eave na to pripraviti, se zavedajo tudi v Organizaciji zdru\u017eenih narodov (OZN), kjer so se v Svetu Zdru\u017eenih narodov za \u010dlovekove pravice (UNHRC) za\u010deli ukvarjati tudi s \u010dlovekovimi pravicami starej\u0161ih. Za neodvisnega strokovnjaka za \u010dlovekove pravice starej\u0161ih oseb so pred kratkim imenovali prof. dr. Zvezdana Pirto\u0161ka, zdravnika in nevrologa, ki bo 1. maja za\u010del delovati kot posebni poro\u010devalec in neodvisni strokovnjak. Njegovo delo bo oblikovanje poro\u010dil in priporo\u010dil za dr\u017eave \u010dlanice OZN, s katerimi naj bi oblikovali politike in standarde, ki zagotavljajo spo\u0161tovanje pravic starej\u0161ih po vsem svetu. Imenovanje je presti\u017eno, ne le zanj, tudi za Slovenijo, saj je to prvo slovensko zastopstvo v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za \u010dlovekove pravice.<\/p>\n
Da je na to mesto imenovan Zvezdan Pirto\u0161ek, ni presenetljivo, saj ni le strokovnjak, ki se v klini\u010dnem, pedago\u0161kem in raziskovalnem delu ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi, zlasti z demenco, parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami gibanja ter s kognitivno nevroznanostjo. Bil je tudi prvi predstojnik Klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja na Nevrolo\u0161ki kliniki UKC Ljubljana, na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je dolgoletni visoko\u0161olski u\u010ditelj in predstojnik Katedre za nevrologijo.<\/p>\n
Slovenija je ena redkih dr\u017eav, razlo\u017ei sogovornik, ki bolnikom s parkinsonovo boleznijo omogo\u010dajo tako imenovano skupinsko obnovitveno rehabilitacijo. Malokatere dr\u017eave danes lahko ponudijo bolniku, ki ima diagnozo parkinsonove bolezni, da gre za \u0161estnajst dni na leto v zdravili\u0161\u010de. \u00bbVerjetno pa bi lahko na\u0161tel tudi mnogo primerov, kjer nismo uspe\u0161ni, kjer smo slabo ravnali ali kjer imamo slepo pego,\u00ab pravi.<\/p>\n
<\/p>\n
Verjamem, da je globoko v vseh ljudeh ali pa v veliki ve\u010dini ljudi \u017eelja, da smo sprejeti, da sodelujemo z drugimi in da \u017eelimo generacijam, ki prihajajo, zagotoviti lepo \u017eivljenje na tem planetu. \u010ce ne bi tako mislil, bi te\u017eko, tudi kot zdravnik, delal, pravi dr. Zvezdan Pirto\u0161ek.\u00a0FOTO: Leon Vidic<\/p>\n
Poleg strokovnega dela je v slovenskem prostoru znan zaradi dela na podro\u010dju demence, kjer je skupaj z zdru\u017eenjem Spomin\u010dica \u2013 Alzheimer Slovenija pomagal premikati splo\u0161no razumevanje in sprejemanje te bolezni, ki je za nekatere \u0161e vedno stigmatizirana. Obenem so za\u010drtali nadaljnje premike na podro\u010dju obvladovanja te bolezni, saj jim je uspelo s sprejetjem dr\u017eavne Strategije za obvladovanje demence 2016\u20132020 in nato \u0161e strategije za obdobje 2023\u20132030. Slovenija se s tem uvr\u0161\u010da med redke dr\u017eave s strategijo na podro\u010dju demence. \u00bbSre\u010do imam, da imam okoli sebe ljudi, ki so \u010dutili potrebo, da mora imeti Slovenija strategijo za demenco, in smo delali na tem,\u00ab pravi. Razlo\u017ei, da je bilo pri tem pomembno povezovanje vseh dele\u017enikov \u2013 od stroke, nevladnih organizacij, ministrstva, bolnikov. \u00bbBrez tega, da pove\u017ee\u0161 vse te sile, ne gre. Ne more\u0161 biti aroganten do recimo uradne politike, pa re\u010di: Saj ni\u010d ne znajo, ni\u010d ne razumejo, neki mladci so. Prav tako ne more\u0161 biti aroganten do nevladnih organizacij, ki so glasniki s terena. Pogovarjati se mora\u0161 tudi s starej\u0161imi, z bolniki,\u00ab razlo\u017ei Zvezdan Pirto\u0161ek.\u200b<\/p>\n
To je pomembno tudi na globalni ravni in na nacionalnih nivojih, kjer dr\u017eave potrebujejo na\u010drte, kako se spoprijemati z demenco, oziroma strategije za starej\u0161e, kjer je jasno, da imajo starej\u0161i tudi pravice. Tega se zavedamo v Sloveniji, kjer smo na nekaterih podro\u010djih naredili korake naprej, drugje, za primer navede \u010dakalne vrste, pa \u00bbnas \u010daka \u0161e ogromno dela. Ogromno.\u00ab Nekdo, ki je star 80 let, zelo te\u017eko \u010daka leto in pol na pregled ali poseg.<\/p>\n
Socialni element, ki se lahko ka\u017ee na zelo razli\u010dne na\u010dine, je v \u017eivljenju starej\u0161ega \u010dloveka zelo pomemben.<\/p>\n
Najbolj raznolika skupina\u200b<\/p>\n
\u200bIzpostavi pa \u0161e drugo pomembno dejstvo: ne zavedamo se, da so starej\u0161i od vseh skupin, ki jih poznamo, najbolj raznolika skupina. \u00bbKo re\u010demo ‘starej\u0161i’, imamo obi\u010dajno v mislih nekoga, ki je zelo onemogel in potrebuje nego. Toda \u010de pogledate starej\u0161e danes, torej ljudi med 75. in 80. letom, so to ljudje, ki so \u0161e polni dinami\u010dnosti, energije, ki smu\u010dajo, hodijo v gledali\u0161\u010da, berejo, imajo ogromno znanja in lahko s svojo modrostjo pomagajo na razli\u010dne na\u010dine. Res pa je, da je v isti kategoriji 75-letnika tudi nekdo, ki ne ve zase, za svoje okolje, in le\u017ei nepokreten v domu. Vmes je celoten spekter ljudi, ki spadajo pod oznako starej\u0161i. Tako raznolikega spektra nimate ne v mladosti in ne v srednjem obdobju. Le v starosti ga imate. In dru\u017eba bi se tega morala zavedati,\u00ab pravi sogovornik.<\/p>\n
Poudari, da se je pri nas poglobil tudi starizem, torej predsodki do starej\u0161ih, o \u010demer morda govorimo veliko ve\u010d kot v preteklosti, vendar pa je starizem postal bolj prikrit. Stari ljudje postanejo \u00bbnevidni\u00ab, kot je odli\u010dno opisala Slavenka Drakuli\u0107 v knjigi Nevidna \u017eenska, ali pa je starizem zamaskiran v \u00bbskrb za starej\u0161ega\u00ab, \u010de\u0161: Ta \u010dlovek je star 68 let. Ne bomo ga operirali, ker ni potrebe, da gre skozi vse to trpljenje. \u00bbToda ta 68-letni \u010dlovek ima lahko biolo\u0161ko telo, ki je staro 50 let,\u00ab pravi sogovornik.<\/p>\n
![\"Ena](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2824034.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Ena izmed zna\u010dilnosti teh dolgo\u017eivih ljudi je, da se vsako jutro prebudijo z neko mislijo o smislu \u017eivljenja, pravi Pirto\u0161ek. FOTO: Leon Vidic<\/p>\n
Opozori tudi, da se znanost danes ne ukvarja le z boleznimi v starosti, ampak tudi z dolgo\u017eivostjo, saj prou\u010dujejo na\u010din \u017eivljenja stoletnikov na Okinavi, Sardiniji in drugje. \u00bbStarost ne pomeni samo, da si nemo\u010den in da morajo zate skrbeti. Starost je lahko tudi nekaj \u010dudovitega, in tako je lahko zelo dolgo,\u00ab pravi Pirto\u0161ek. Poleg tega, da se starej\u0161i na teh obmo\u010djih veliko gibljejo in jedo ve\u010dinoma mediteransko hrano, strokovnjaki opozarjajo na pomen skupnosti. \u00bbTa socialni element, ki se lahko ka\u017ee na zelo razli\u010dne na\u010dine, je v \u017eivljenju starej\u0161ega \u010dloveka zelo pomemben. Lahko je to ma\u0161a v cerkvi, ribolov ali pa klepet ob kozarcu rde\u010dega vina pred gostilno,\u00ab pravi sogovornik. Drugo, kar izku\u0161nje s teh obmo\u010dij stoletnikov ka\u017eejo, je, da je pomembno svoje \u017eivljenje osmisliti. \u00bbEna izmed zna\u010dilnosti teh dolgo\u017eivih ljudi je, da se vsako jutro prebudijo z neko mislijo o smislu \u017eivljenja. To ne pomeni, da \u0161tudirajo Kanta ali Hegla, ampak da si re\u010dejo: \u00bbDanes moram popraviti tisto ograjo, ki jo je koza v\u010deraj polomila.\u00ab Ali pa: \u00bbDanes grem k sosedi, ki je zbolela, pa ji bom nesel skledo fig.\u00ab Skratka \u2013 pomembno je, da najde\u0161 smisel v \u017eivljenju,\u00ab pravi sogovornik.<\/p>\n
Sodoben \u010das dostikrat teh smislov ne ponuja oziroma jih celo onemogo\u010da, opozori: \u00bbPosebno me \u017ealosti, da nekaj, kar nikoli ne bi smelo biti niti izgovorjeno, danes postaja vrednota. Danes si lahko brez vrednot, vsevprek pljuva\u0161 po vsem, si odkrito agresiven, samo da poka\u017ee\u0161: \u00bbJaz sem mo\u010den, jaz imam ve\u010d denarja, jaz imam ve\u010d vojske.\u00ab Dela\u0161 najbolj nesprejemljive stvari, ki po\u010dasi postajajo nova vrednota. In veste, kje je prava nevarnost? V tem, da to postaja za otroke nekaj normalnega. Tu je velika nevarnost, ki nam preti.\u00ab<\/p>\n
Mi kot bitja nismo najmo\u010dnej\u0161i, nismo najhitrej\u0161i, ampak ko sodelujemo z empatijo, lahko delamo \u010dudovite stvari. Skupaj.<\/p>\n
Zato ga veseli, da bo ravno v teh \u010dasih lahko delal v OZN. \u00bbZdaj, ko so ta planet opazovali z ladje Artemis II, bi to morala biti tista prava vrednota. Ne pa nekoga zbombardirati v kameno dobo. Ne pa uni\u010diti neko civilizacijo. Ne to. Graditi moramo na skupnem dobrem,\u00ab pravi Zvezdan Pirto\u0161ek in nadaljuje: \u00bbSmo bitja, ki nam je v evoluciji uspelo samo zato, ker imamo v mo\u017eganih mehanizme, ki nas med seboj povezujejo, ki nas naredijo socialne. Mi kot bitja nismo najmo\u010dnej\u0161i, nismo najhitrej\u0161i in \u0161e veliko stvari nismo naj-, ampak takrat, ko sodelujemo z empatijo, ko delujemo skupaj, lahko delamo \u010dudovite stvari. Skupaj. Lahko po\u0161ljemo ljudi z vesoljsko ladjo do Lune.\u00ab<\/p>\n
Tako raznolikega spektra nimate ne v mladosti in ne v srednjem obdobju. Le v starosti ga imate. In dru\u017eba bi se tega morala zavedati.<\/p>\n
Je ve\u010dni optimist, ki verjame v ljudi: \u00bbVerjamem, da je globoko v vseh ljudeh ali pa v veliki ve\u010dini ljudi \u017eelja, da smo sprejeti, da sodelujemo z drugimi in da \u017eelimo generacijam, ki prihajajo, zagotoviti lepo \u017eivljenje na tem planetu. \u010ce ne bi tako mislil, bi te\u017eko, tudi kot zdravnik, delal.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Da bo hitro staranje prebivalstva v razvitem svetu prineslo velikanske spremembe v dru\u017ebah in da se morajo dr\u017eave…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":64099,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[18366,595,59,61,62,37,58,60,38,1041,1662,15904],"class_list":{"0":"post-64098","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-demenca","9":"tag-intervju","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-starejsi","18":"tag-starizem","19":"tag-zvezdan-pirtosek"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116433715619573569","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64098","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64098"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64098\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/64099"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64098"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=64098"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=64098"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}