![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/44_1_ivan_sivec_FOTO_Studio_Majhenic-220x300.jpg\")
Ivan Sivec (Foto: Studio Majheni\u010d)<\/p>\nPi\u0161e: Dr.\u00a0Metod Berlec<\/p>\n
S popularnim slovenskim pisateljem in pesnikom Ivanom Sivcem smo govorili o knjigah, ki jih je izdal v zadnjem \u010dasu, in o aktualnem dru\u017ebenopoliti\u010dnem dogajanju.<\/p>\n
DEMOKRACIJA: Gospod Sivec, za za\u010detek bi vas vpra\u0161al, kako komentirate rezultate dr\u017eavnozborskih volitev?<\/p>\n
Ivan Sivec: Ugotavljam, da je \u010detver\u010dku \u2013 Ku\u010dan, Nika Kova\u010d, RTV Slovenija, Golob \u2013 znova uspelo. Res je, da so precej izgubili na ugledu, a obdr\u017eali so se \u0161e nad vodo. Zmagala pa ni demokracija, temve\u010d mediokracija. Vodilno vlogo ima pri tem nacionalna televizija, ki \u010dudovito deluje po naro\u010dilu svojih gospodarjev. Novinarski ceh pa ni\u010d \u2026<\/p>\n
Ali so vas ti rezultati kaj presenetili, glede na to, da so bili pred tem objavljeni \u0161tevilni posnetki, ki ka\u017eejo razbohoteno korupcijo znotraj vladajo\u010de tranzicijske levice?<\/p>\n
Zanimivo je, da so se mediji veliko bolj ukvarjali s tem, kdo je posnetke posredoval, kot pa z vsebino. Kot da je tistih 3,5 milijarde evrov, ki se pokradejo v Sloveniji, nekaj povsem vsakdanjega. \u010ce se po tokratnih petkovih demonstracijah ne bo ni\u010d premaknilo, se bo Golobova pravljica iz velikega napihnjenega mehur\u010dka o\u010ditno kar nadaljevala. V bistvu nam gre \u0161e kar dobro. \u010ce ne bi bilo korupcije, bi bila na\u0161a dr\u017eava zlata.<\/p>\n
Vi ste bili veliko v tujini pri na\u0161ih izseljencih. Kako komentirate to, da \u0161tevilni niso dobili glasovnic, da bi lahko glasovali? Ali pa so pri\u0161le prepozno \u2026<\/p>\n
Dr\u017eavna volilna komisija je opravila delo v slogu zgoraj omenjenih: z nelegalnimi voli\u0161\u010di, s slabo zavarovanimi glasovnicami, z glasovnicami, ki so jih v tujini dobili samo dolo\u010deni volivci. Ob vsem tem pa tovari\u0161ica Pirc Musarjeva \u0161e naprej navija samo za eno opcijo. Pri tem je najbolj zanimivo tudi to, da se bodo lahko nepravilnosti obravnavale \u0161ele \u010dez nekaj mesecev. Kot da \u017eivimo v pragozdu.<\/p>\n
Si upate napovedati, kdo nam bo v prihodnje vladal?<\/p>\n
Nisem jasnovidec, veliko bolj\u0161i je tovari\u0161 Ku\u010dan, ki je napovedal, da bo \u2013 \u010de pride do tega \u2013 \u010detrta Jan\u0161eva vlada doslej najslab\u0161a. On je specialist za prerokbe. Se pravi, da bo treba vpra\u0161ati njega. Ku\u010dan je slovenska Baba Vanga. Skrajni \u010das je, da se z njim naredi pogovore za vse slovenske in svetovne medije tudi o tej njegovi nadnaravni danosti. Saj se sploh ne zavedamo, da se velikan iz Murgel \u017ee \u0161estdeset let nesebi\u010dno razdaja za slovenski narod in nam ureja prihodnost.<\/p>\n
No, pojdiva h knjigam, ki ste jih izdali v zadnjem \u010dasu. \u010ce greva najprej h knjigi Legende slovenske narodno-zabavne glasbe. Vi ste nedvomno eden najbolj\u0161ih poznavalcev slovenske narodne glasbe in seveda njenih najvidnej\u0161ih ustvarjalcev \u2026<\/p>\n
Ne vem, \u010de to dr\u017ei, res pa je, da sem napisal 25 knjig v zvezi z nastankom in razvojem posebne zvrsti popularne glasbe pri nas. Dve obse\u017eni monografiji o razvoju, ve\u010d monografij o posameznih skladateljih, tudi nekaj leposlovnih del na to temo, na primer: Godec pred peklom, Godec v vicah, Godec v nebesih. Te knjige obravnavajo prehod god\u010devstva v muzikantstvo.<\/p>\n
Ivan Sivec (Foto: Studio Majheni\u010d)<\/p>\n
V knjigi ste predstavili 25 legend slovenske narodne glasbe. In seveda ste za\u010deli najprej s predstavitvijo Slavka Avsenika, nato pa \u0161e Vilka Ovsenika \u2026<\/p>\n
Seveda, z za\u010detnima avtorjema. Brez bratov Avsenik te zvrsti glasbe ne bi bilo. Odprla sta vrata vsem ljudskim godcem in nasploh \u0161iroki paleti ustvarjalcev, natur\u0161\u010dikom in visoko \u0161olanim. Vsekakor ho\u010dem s tem poglobljenim raziskovanjem dokazati, da ima ta glasba veliko ve\u010djo vrednost, kot nam jo prikazujejo nekateri profesorji s FDV-ja, recimo Peter Stankovi\u0107, ki pa\u010d ne more razumeti na\u0161ega na\u010dina \u017eivljenja ter odnosa do slovenske pesmi in glasbe. Do narodne in narodnozabavne, ki je neke vrste odtenek narodne. \u0160koda, da ne gre vsaj enkrat pogledat, kak\u0161no vlogo ima ta glasba, recimo, v Planici. Predlagam mu tudi, da se udele\u017ei vsaj enega od koncertov narodnjakov na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tam se zbere tudi sedem in ve\u010d tiso\u010d navdu\u0161enih poslu\u0161alcev. Med njimi pa je najve\u010d mladih \u2026<\/p>\n
Bi morda \u0161e koga iz te knjige posebej izpostavili?<\/p>\n
Ganile so me nekatere osebne zgodbe teh legend, recimo Blumauerjeva, Bardorferjeva, Frankova. Ali pa \u017eivljenjska usoda Eme Prodnik \u2026 Veliko tega je zapisano prvi\u010d, seveda s pomo\u010djo h\u010dera, sinov, bratov, bli\u017enjih sodelavcev.<\/p>\n
\u010ce sem prav obve\u0161\u010den \u2013 nameravate to serijo \u0161e nadaljevati?<\/p>\n
Pravkar zaklju\u010dujem drugi del, iz\u0161el bo decembra letos. Z zalo\u017ebo Domovina, pri kateri je iz\u0161la prva knjiga Legende slovenske narodno-zabavne glasbe, imamo v na\u010drtu, da bi vsako leto iz\u0161la ena knjiga. Drugo pa je, kak\u0161ne na\u010drte imajo tam zgoraj z menoj.<\/p>\n
\u010ce greva k drugi knjigi, ki ste jo izdali konec lanskega leta, \u010de se ne motim, Opojni cvetovi \u017eivljenja. Kot razumem, gre za va\u0161o \u017ee deseto grajsko zgodbo, za roman o sevni\u0161ki grofici Matildi Trenkel. Kako ste pri\u0161li do te zgodbe? <\/p>\n
Ko sem v Sevnici predstavljal knjigo o Rafku Irgoli\u010du, je k meni pristopil sevni\u0161ki \u017eupan Sre\u010dko Ocvirk in me prosil, da bi kaj napisal o njihovi zgodovini. Pre\u0161tudiral sem ve\u010dji del njihove preteklosti in se \u2013 tudi po njihovem priporo\u010dilu \u2013 ustavil prav pri grofici Matildi. V dobrem letu je potem knjiga res nastala, \u017eupan Ocvirk pa je bil pravkar izvoljen v dr\u017eavni zbor.<\/p>\n
Grofica Matilda je v Sevnici pustila viden pe\u010dat v letih 1910\u20131941? Kako se je pribli\u017eala doma\u010dinom in kak\u0161na je njena ljubezenska oziroma osebna zgodba, po svoje zelo tragi\u010dna?<\/p>\n
Res je, zelo me je ganila njena tragi\u010dna ljubezenska zgodba s konjeni\u0161kim \u010dastnikom Arturjem Trenklom. In kako lepo je bila grofica Matilda povezana z doma\u010dini. Ko raziskujem zgodovino, ugotavljam, da v ve\u010dini primerov ni bilo res tisto, kar so nas u\u010dili v \u0161oli: da so bili vsi gra\u0161\u010daki oholi, nastrojeni proti svojim ljudem. Gre za zna\u010dilno razpihovanje komunisti\u010dnega sovra\u0161tva. Ugotavljam pa tudi, da \u0161e danes njihovi ponosni nasledniki vse gradijo na sovra\u0161tvu, kar pa je vsekakor pogubno za vse nas. Upam, da bodo prej ko slej to spregledali vsi Slovenci, druga\u010de se nam slabo pi\u0161e.<\/p>\n
Pravite, da so grofico Matildo uni\u010dili trije skrajni politi\u010dni re\u017eimi: nacizem, fa\u0161izem in komunizem? <\/p>\n
To\u010dno tako. Ob Matildini zgodbi lahko izvemo, zakaj smo pri nas zaradi komunisti\u010dnega terorja izgubili dva \u017elahtna sloja prebivalstva: me\u0161\u010danstvo in plemstvo. Nacizem in fa\u0161izem pa sta tako in tako naredila enako veliko zla kot komunizem. Vse pa se je za\u010delo v \u010cebinah. Eden najve\u010djih poznavalcev sevni\u0161ke zgodovine, Oskar Zoran Zeli\u010d, mi je posredoval pismo komunista, ki je pisal grofici, da jo bodo brez razloga v kratkem brezkompromisno likvidirali, grad zasedli, posestvo pa razdelili kmetom. Pismo je objavljeno tudi v romanu. Pomeni, da se je na\u010drt o krvavem prevzemu oblasti za\u010del \u017ee s \u010cebinami.<\/p>\n
Tretja knjiga, ki ste jo izdali v zadnjem \u010dasu in sodi v zbirko slovenskih grajskih zgodb, \u017ee enajsta po vrsti, pa je Dorotejine solze. V njej razgrinjate \u017eivljenjsko zgodbo klaris iz Samostana Mekinje v Kamniku. Pri \u010demer poudarjate, da je bila v leposlovju v preteklosti samostanska dejavnost precej spregledana, pa \u010deprav je, kot pravite, \u0161lo za ve\u010dstoletna duhovna sredi\u0161\u010da, izobra\u017eevalne centre ter uspe\u0161ne kulturne in gospodarske enote \u2026 <\/p>\n
To je bilo doslej skoraj povsem spregledano. Na sre\u010do je dr. Damjan Han\u010di\u010d, ki mi je bil pri pisanju romana v veliko oporo, pri odkrivanju mnogih samostanskih skrivnosti veliko pomagal. Med drugim sva obiskala tudi klarise v Nazarjah. Seveda za zamre\u017eenimi okni. Tam sem spoznal zdaj\u0161njo opatinjo Katarino pa tudi ve\u010d drugih klaris, med njimi tudi eno izjemno prikupno, ki je takoj, ko je kon\u010dala gimnazijo, stopila z veliko gore\u010dnosti med redovnice. Res komaj dojemljive \u017eivljenjske pripovedi. Knjiga pa ni namenjena samo verujo\u010dim, morda \u0161e bolj laikom. Na kratko pa lahko re\u010dem, da je tak\u0161en roman kar te\u017eko napisati \u2026<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/44_3_ivan_sivec_predstavitev_mekinje_FOTO_Osebni_arhiv_Ivana_Sivca-300x153.jpg\")
Predstavitev v Mekinjah (Foto: osebni arhiv I.S.)<\/p>\n
V tem va\u0161em romanu so torej prikazane tudi osupljive zgodbe bogatih plemkinj, ki so postale klarise. Pri tem pa je glavna junakinja va\u0161e knjige dobrotljiva in razsvetljena opatinja Doroteja Sidonija Gallenberg, ki je \u017eivela na prehodu iz 17. v 18. stoletje. <\/p>\n
Slovenci se sploh ne zavedamo, kako bogato zgodovino imamo. Prav omenjena opatinja je lep zgled vsega tistega, na kar bi bili lahko ponosni, a je bilo v zadnjih desetletjih pri nas povsem zatrto. Seveda so v romanu opisani tudi mnoge stranpoti, nenavadni dogodki in pri\u010devanja, ki so na kamni\u0161kem koncu \u0161e znana iz ljudskega izro\u010dila.<\/p>\n
V romanu razkrivate tudi \u010dase protestantizma v Kamniku, govorite o protestantski odpadnici, o lo\u010ditvi po srednjeve\u0161ko, o prednostih in pomanjkljivostih klaris, o zeli\u0161\u010dnem \u010dude\u017eu, o orglah na Sv. Primo\u017eu pa tudi \u2013 o zlatem rudniku pod Kamni\u0161kim vrhom!<\/p>\n
Res je, veliko presenetljivega sem ob pisanju odkril tudi sam. Primo\u017e Trubar je najmanj dvakrat pridigal na Kamni\u0161kem, Katekizem je s posvetilom podaril enemu od Gallenbergov, na Sv. Primo\u017eu so \u0161e danes prisotne najstarej\u0161e orgle na slovenskih tleh, rudnik zlata pod Kamni\u0161kim vrhom pa je pokopal pod seboj ve\u010d deset rudarjev ob podobni veliki nesre\u010di, kot se je zgodila ob na\u0161ih zadnjih poplavah. Sledi rudnika so \u0161e danes vidne. Nasploh pa se tisti kraji \u0161e vedno imenujejo Slatna (Zlatna), obstajata pa tudi dve doma\u010diji: Spodnji in Zgornji Slatnar (Zlatnar). Tako kot v vseh drugih zgodovinskih knjigah imam priob\u010dene tudi \u0161tevilne fotografije in dokumente, tako da bralci lahko sami ugotovijo istovetnost napisanega. Ob vsem tem pa me najbolj veseli, da je lik Doroteje Sidonije Gallenberg znova obujen tudi v mekinjskem samostanu. V raju pod kamni\u0161kimi planinami se zdaj znova da prespati v samostanskih celicah kot neko\u010d. Veseli me, da samostan obiskujejo tako doma\u010dini kot tujci iz vse Evrope in ob odli\u010dni organizaciji lepo podo\u017eivljajo nekdanje \u010dase. Ob tem moram pohvaliti tudi kamni\u0161kega \u017eupana Mateja Slaparja, ki ima globok ob\u010dutek za kulturo, ter zdaj\u0161njo direktorico Zavoda za kulturo Kamnik Ireno Gaj\u0161ek. Veseli me tudi, da je zanimanje za slovensko zgodovino vse ve\u010dje in ve\u010dje, kar med drugim dokazuje tudi velik obisk na prvi predstavitvi knjige Dorotejine solze.<\/p>\n
Kak\u0161ne imate pa na\u010drte za prihodnost? Kmalu boste pri \u0161tevilki 200. Toliko leposlovnih knjig ni napisal \u0161e nih\u010de v Sloveniji. Se va\u0161a 200. knjiga \u017ee pi\u0161e?<\/p>\n
Obe knjigi do \u0161tevilke 200 sta \u017ee napisani in izideta \u0161e letos. Prva bo slikanica, druga pa o zelo pomembni osebnosti iz polpreteklega \u010dasa.<\/p>\n
Biografija<\/p>\n
Ivan Sivec je najplodovitej\u0161i slovenski pisatelj in se \u017ee dve desetletji uvr\u0161\u010da med najbolj brane avtorje. Napisal je 200 knjig. Rojen je bil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, od leta 1972 \u017eivi in ustvarja v Meng\u0161u. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral na oddelku za slovenistiko, na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo je pridobil naziv magister etnolo\u0161kih znanosti. \u010clan Dru\u0161tva slovenskih pisateljev je od leta 1987. Natisnjenih je bilo \u017ee ve\u010d kot 400.000 izvodov Siv\u010devih knjig. Petnajst knjig je bilo ponatisnjenih, ve\u010d del dramatiziranih, ve\u010d kot sto knjig je izdanih v elektronski obliki, dobrih petdeset v slu\u0161ni, nekaj tudi v brajlici. Vsako leto si bralci v slovenskih splo\u0161nih knji\u017enicah izposodijo ve\u010d kot 40.000 Siv\u010devih knjig. Ve\u010d njegovih knjig je prevedenih v nem\u0161\u010dino, angle\u0161\u010dino in italijan\u0161\u010dino. Na \u017eeljo bralcev je svoje knjige predstavil v ve\u010d kot 1.200 krajih po Sloveniji in po svetu. Zaslu\u017ena profesorica dr. Helga Krisper Glu\u0161i\u010d je Siv\u010devo literarno ustvarjanje ozna\u010dila kot\u00a0\u00bbvitalisti\u010dni realizem s primesmi dokumentaristike\u00ab.\u00a0Napisal je ve\u010d kot 3.000 besedil za popularno glasbo, ve\u010d besedil za pevske zbore in klasi\u010dni sonetni venec z akrostihom\u00a0V imenu ljubezni. Znanstveno je obdelal razvoj narodnozabavne glasbe in napisal ve\u010d monografij o slovenskih skladateljih. Dobil je ve\u010d vidnih nagrad. Za zakladnico glasbenih besedil je prejel Souvanovo nagrado za \u017eivljenjsko delo, postal je \u010dastni \u010dlan Dru\u0161tva pesnikov slovenske glasbe. \u00a0Imenovan je bil za \u010dastnega ob\u010dana\u00a0ob\u010dine Kostel. Leta 1996 je dobil Terseglavovo priznanje za odstiranje tem zamol\u010dane slovenske zgodovine. Najvi\u0161je dr\u017eavno odlikovanje je prejel leta 2019, in sicer red za zasluge za narod. V obrazlo\u017eitvi je zapisano, da ga je prejel za \u00bbizjemno obse\u017een, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest\u00ab. Na spletni strani\u00a0Notable people\u00a0je Ivan Sivec uvr\u0161\u010den med najbolj znane oziroma ugledne Slovence.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Dr.\u00a0Metod Berlec S popularnim slovenskim pisateljem in pesnikom Ivanom Sivcem smo govorili o knjigah, ki jih je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":64189,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[595,20892,3985,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-64188","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-intervju","9":"tag-ivan-sivec","10":"tag-knjige","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116434356367191181","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64188","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64188"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64188\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/64189"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64188"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=64188"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=64188"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}