{"id":64877,"date":"2026-04-20T14:49:08","date_gmt":"2026-04-20T14:49:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/64877\/"},"modified":"2026-04-20T14:49:08","modified_gmt":"2026-04-20T14:49:08","slug":"po-predvolilnih-bombonckih-stroga-fiskalna-dieta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/64877\/","title":{"rendered":"Po predvolilnih bombon\u010dkih stroga fiskalna dieta"},"content":{"rendered":"

\"18.03.2026<\/p>\n

\u00bbPrimanjkljaji bodo lahko za okoli tri milijarde evrov ve\u010dji od slovenskih zavez na ravni EU.\u00ab Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n

Fiskalni svet: Po predvolilnih bombon\u010dkih stroga fiskalna dieta<\/p>\n

Ocena Fiskalnega sveta je nedvoumna: lanska (in leto\u0161nja) fiskalna politika vlade Roberta Goloba je bila glede na gospodarske razmere neustrezna. Dr\u017eava tro\u0161i bistveno preve\u010d in je zato slabo pripravljena na krizne razmere. Predlog interventnega zakona, ki ga je spisal parlamentarni troj\u010dek, ne bi bil korak v pravo smer.<\/p>\n

Manevrskega prostora ni ve\u010d, ugotavlja Fiskalni svet. Fiskalna politika vlade Roberta Goloba v letu 2025 je bila \u00bbneustrezna\u00ab. Posledi\u010dna izjemno visoka rast izdatkov je Slovenijo oddaljila od doseganja vzdr\u017enosti javnih financ. Razmere se bodo zgolj \u0161e zaostrovale, razkrivajo projekcije Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance.<\/p>\n

Fiskalni svet je pregledal vladno poro\u010dilo o napredku, ki ga morajo dr\u017eave \u010dlanice EU pripraviti skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili. Poro\u010dilo je namenjeno zlasti preverjanju ustreznosti fiskalne politike in izvajanju priporo\u010dil za obdobje od 2025 do 2028.<\/p>\n

\u00bbProstor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic \u0161okov, je precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme,\u00ab v poro\u010dilu opozarja Fiskalni svet, ki mu predseduje profesor ekonomskih ved Davorin Kra\u010dun. Dr\u017eava se bo morala zdaj izogniti ukrepom, ki bi dodatno slab\u0161ali stanje javnih financ, sicer utegne zabresti v globoke te\u017eave.<\/p>\n

<\/p>\n

\"17.06.2024<\/p>\n

energenti<\/p>\n

Cene vseh goriv navzdol<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Finan\u010dno ministrstvo napoveduje 3,5-odstotni primanjkljaj<\/p>\n

Ugotovitve so predvidljivo zaskrbljujo\u010de. Zaradi ob\u010dutne rasti izdatkov se je lanski javnofinan\u010dni primanjkljaj pove\u010dal na 2,5 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). \u00bbOcenjujemo, da je bila fiskalna politika glede na gospodarske razmere preve\u010d spodbujevalna in ne dovolj u\u010dinkovita. Pove\u010dali so se namre\u010d zlasti izdatki, ki so vodili v pove\u010danje razpolo\u017eljivega dohodka. To v negotovih razmerah ni imelo pomembnega u\u010dinka na gospodarsko rast, ampak je vodilo v pove\u010danje var\u010devanja,\u00ab pi\u0161e v oceni Fiskalnega sveta.<\/p>\n

Primanjkljaj sektorja dr\u017eava se je lani pove\u010dal na 2,5 odstotka BDP in je bil skoraj trikrat ve\u010dji kot leto prej. Ker so se gospodarski obeti \u0161e dodatno poslab\u0161ali, bo primanjkljaj v naslednjih letih presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP. V poro\u010dilu Ministrstvo za finance za letos pri\u010dakuje primanjkljaj v vi\u0161ini 3,5 odstotka BDP. Projekcije obenem nakazujejo, da se bodo odstopanja poglabljala tudi v naslednjih letih.<\/p>\n

Fiskalni svet ocenjuje, da je bila dosedanja poraba Golobove vlade prekomerna in neustrezna glede na gospodarske razmere. Zaradi visokih izdatkov je Slovenija slabo pripravljena na nove \u0161oke, manevrski prostor za ukrepanje pa je kljub strukturnim reformam izjemno omejen.\u00a0<\/p>\n

Na slovenske javne finance negativno vpliva tudi kriza na Bli\u017enjem vzhodu. V zvezi z njo je Fiskalni svet preigral ve\u010d alternativnih scenarijev. \u010ce se iranska kriza razre\u0161i \u0161e letos, ne bo povzro\u010dila opaznega poslab\u0161anja javnofinan\u010dnega primanjkljaja. \u010ce pa bi se kriza zavlekla v prihodnje leto, utegne primanjkljaj v letu 2028 dose\u010di okoli pet odstotkov BDP. \u00bbV prihodnje je treba v obdobjih brez \u0161okov oblikovati ve\u010d fiskalnega manevrskega prostora, saj so ti v zadnjih letih vedno bolj pogosti in intenzivni,\u00ab zato predlaga Fiskalni svet.<\/p>\n

Kaj mora storiti\u00a0vlada?<\/p>\n

Ker je Golobova vlada ta manevrski prostor zapravila, se je treba zdaj izogibati ukrepom, ki bi dodatno slab\u0161ali stanje javnih financ. \u00bbKlju\u010dno je preudarno na\u010drtovanje in upravljanje javnih financ,\u00ab sporo\u010da Fiskalni svet. Spremembe morajo biti premi\u0161ljene in na\u010drtovane na dalj\u0161i rok, pove\u010dati je treba u\u010dinkovitost javnih investicij.<\/p>\n

Ministrstvo za finance in Fiskalni svet napovedujeta poglabljanje primanjkljaja, ki bo letos dosegel 3,5 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda. Na finance negativno vpliva iranska kriza; ob njenem dolgotrajnem trajanju bi primanjkljaj do leta 2028 lahko narasel na pet odstotkov BDP.<\/p>\n

V energetski krizi pred \u0161tirimi leti so sprejeti ukrepi naslavljali \u0161irok nabor prejemnikov pomo\u010di.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

\u00bbOcenjujemo, da je bila fiskalna politika glede na gospodarske razmere preve\u010d spodbujevalna in ne dovolj u\u010dinkovita. Pove\u010dali so se namre\u010d zlasti izdatki, ki so vodili v pove\u010danje razpolo\u017eljivega dohodka. To v negotovih razmerah ni imelo pomembnega u\u010dinka na gospodarsko rast, ampak je vodilo v pove\u010danje var\u010devanja,\u00ab ocenjuje Fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kra\u010dun. Foto: Toma\u017e Skale\u00a0<\/p>\n

Hkrati je trajanje ukrepov presegalo obdobje trajanja energetske krize in tudi ni v zadostni meri spodbujalo potro\u0161nikov k bolj racionalni porabi energentov. \u00bbMorebitno tokratno ukrepanje bi moralo biti bolj ciljno in \u010dasovno zamejeno, vezano zgolj na obdobje visokih cen energentov,\u00ab pi\u0161e Fiskalni svet.<\/p>\n

Znatnej\u0161e podra\u017eitve pogonskih goriv vlada Roberta Goloba zdaj brzda z zni\u017eanjem tro\u0161arine na energente na najni\u017eji dopustni znesek in s prekinitvijo zara\u010dunavanja okoljske dajatve. S tem se je odpovedala delu na\u010drtovanih prihodkov, ki so lani skupaj prispevali v prora\u010dun 1,261 milijarde evrov. \u010ce bi vlada letos vztrajala pri teh ukrepih, bi se dr\u017eava odrekla pribli\u017eno 330 milijonom evrov prihodkov, je za Dnevnik ocenil Fiskalni svet.<\/p>\n

Kra\u010dun je bil do te politike izrazito kriti\u010den. \u00bbZ ukrepanjem na podro\u010dju cen energentov vlada na eni strani neciljano omejuje vpliv vi\u0161jih cen na kupno mo\u010d oziroma na konkuren\u010dnost porabnikov, na drugi strani omejuje tudi vpliv censkih signalov na manj\u0161o porabo fosilnih goriv,\u00ab je dejal Davorin Kra\u010dun. \u00bbVlada bo morala ob bli\u017eanju primanjkljaja k meji treh odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) v vedno ve\u010dji meri tehtati med obema navedenima dejavnikoma (pomo\u010d porabnikom na eni strani in ohranjanje censkih signalov na drugi strani).\u00ab<\/p>\n

Za vzdr\u017enost financ bo morala dr\u017eava namesto splo\u0161nih pomo\u010di uvesti strogo ciljane in \u010dasovno omejene ukrepe. Fiskalni svet obenem zavra\u010da predlagani razvojni interventni zakon, ker bi brez ustreznih kritij primanjkljaj pove\u010dal za skoraj milijardo evrov in dodatno ogrozil stabilnost javnih financ.<\/p>\n

Interventni zakon bi nas stal slabo milijardo<\/p>\n

Fiskalni svet je ocenil tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politi\u010dni blok. Zakonski osnutek ni ustrezna re\u0161itev, saj ne naslavlja posledic trenutnega \u0161oka. Brez kompenzacijskih ukrepov bi namre\u010d ustvaril za okoli 900 milijonov evrov primanjkljaja, kar bi zna\u0161alo ve\u010d kot odstotno to\u010dko BDP letno.<\/p>\n

Bo\u0161tjan\u010di\u010d pri\u010dakuje predloge za zmanj\u0161anje porabe<\/p>\n

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d, od prora\u010dunskih porabnikov pri\u010dakuje predloge predpisov in ukrepov za zmanj\u0161anje prora\u010dunske porabe. To izhaja iz dopisa, ki ga je na dru\u017ebenih omre\u017ejih objavil predsednik Dr\u017eavnega sveta in prvak stranke Fokus Marko Lotri\u010d. Ministrstvo se v dopisu Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sklicuje na sklep vlade Roberta Goloba, sprejet 9. aprila, v skladu s katerim se je vlada seznanila z osnutkom letnega poro\u010dila o napredku v letu 2026. Prora\u010dunski porabniki morajo svoje predloge poslati najkasneje danes.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbPrimanjkljaji bodo lahko za okoli tri milijarde evrov ve\u010dji od slovenskih zavez na ravni EU.\u00ab Foto: Toma\u017e Skale…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":64878,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[21042,16081,4765,2089,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-64877","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-davorin-kracun","9":"tag-fiskalni-svet","10":"tag-javne-finance","11":"tag-proracun","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116437592578150495","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64877","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64877"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64877\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/64878"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64877"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=64877"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=64877"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}