{"id":65207,"date":"2026-04-20T21:36:16","date_gmt":"2026-04-20T21:36:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/65207\/"},"modified":"2026-04-20T21:36:16","modified_gmt":"2026-04-20T21:36:16","slug":"stavijo-na-zasluzek-le-minute-pred-trumpovimi-izjavami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/65207\/","title":{"rendered":"stavijo na zaslu\u017eek le minute pred Trumpovimi izjavami"},"content":{"rendered":"

\"President<\/p>\n

Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je s svojimi nenadnimi zasuki \u0161tevilnim vlagateljem omogo\u010dil ogromne zaslu\u017eke. Foto: AP<\/p>\n

Obstaja jasen vzorec: stavijo na zaslu\u017eek le minute pred Trumpovimi izjavami<\/p>\n

Sumljivo dogajanje na borzah in napovednih trgih je mnoge analitike prepri\u010dalo, da v Beli hi\u0161i prihaja do trgovanja na podlagi notranjih informacij. BBC je izpostavil pet izrazitih primerov.<\/p>\n

Trumpove Bele hi\u0161e se vse bolj dr\u017ei sum trgovanja na podlagi notranjih informacij. Gre za nezakonito delovanje, ko posamezniki vlagajo ali napovedujejo gibanje finan\u010dnih trgov na podlagi informacij, ki \u0161ir\u0161i javnosti niso dostopne. Nekateri analitiki mirijo, da so posamezni trgovci postali preprosto izredno spretni pri predvidevanju potez ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa. Drugi medtem opozarjajo na dosleden vzorec strmega dviga aktivnosti na trgih v urah, v\u010dasih celo minutah, preden Trump nove klju\u010dne informacije objavi na svojem dru\u017ebenem omre\u017eju ali v pogovoru z mediji.<\/p>\n

BBC je v lu\u010di teh sumov izpostavil pet najpomembnej\u0161ih primerov, ki naj bi kazali na na\u010drtno izigravanje trgov.<\/p>\n

1. primer<\/p>\n

Devet dni po za\u010detku ameri\u0161ko-izraelske vojne z Iranom je Trump v telefonskem intervjuju za CBS News dejal, da je spopad “prakti\u010dno kon\u010dan”. Vsebina pogovora je javnosti postala znana ob 20.16 po slovenskem \u010dasu. Minuto kasneje so trgovci in borzni \u0161pekulanti za\u010deli mno\u017ei\u010dno prodajati nafto, saj so pri\u010dakovali hiter konec konflikta, predvsem pa ni\u017eanje cene. Z razprodajo je cena nafte padla za 25 odstotkov. Kdor je ob 20.15 kupil veliko nafte, je bil dve minuti kasneje za \u010detrtino revnej\u0161i. So pa analitiki ugotovili, da so se ob 19.29 za\u010dele vlagati \u0161tevilne stave na padec vrednosti nafte. Trgovci, ki so takrat investirali v prepri\u010danju, da bo nafta v prihodnosti cenej\u0161a, so svoj vlo\u017eek mo\u010dno pove\u010dali. Nekateri so zaslu\u017eili milijone.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

bli\u017enji vzhod<\/p>\n

(VIDEO) Pomorska drama: ameri\u0161ka mornarica zavzela iransko tovorno ladjo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

2. primer<\/p>\n

Donald Trump je 21. marca zagrozil, da bo “zravnal” iranske elektrarne. Napovedovala se je nova eskalacija z obeh strani. Dva dni kasneje je ob 11.48 po slovenskem \u010dasu pri\u0161lo do novega izrazitega skoka stav na padec vrednosti nafte. Ob 12.04 Trump na truth social objavi, da so za ameri\u0161kimi pogajalci s Teheranom zelo produktivni pogovori o popolni in dokon\u010dni re\u0161itvi spopada. \u0160lo je za presenetljiv obrat retorike. Minuto kasneje je vrednost nafte padla za 11 odstotkov. “Te transakcije so bile vsekakor nenavadne,” je \u017ee takrat za BBC navedel eden od analitikov.<\/p>\n

3. primer<\/p>\n

Podobne vzorce so pozorni analitiki opazili tudi na drugih podro\u010djih. \u010ceprav tedaj mnogi \u0161e niso bili pozorni na ta vidik delovanja Bele hi\u0161e, so analize pokazale, da je bilo veliko sumljivih borznih stav izvedenih tudi okoli uvedbe ameri\u0161kih carin aprila lani. Trump je 2. aprila lani predstavil obse\u017een paket carin na blago iz skoraj vseh dr\u017eav sveta. Borze po vsem svetu so se na potezo odzvale s padcem vrednosti.<\/p>\n

<\/p>\n

\"President<\/p>\n

bli\u017enji vzhod<\/p>\n

Po napovedih Trumpa ZDA in Iran v nov krog pogajanj, Teheran udele\u017ebe \u0161e ni potrdil<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Teden dni kasneje, 9. aprila\u00a0ob 19. uri po slovenskem \u010dasu, so trgovci za\u010deli mno\u017ei\u010dno vlagati v rast borze. \u0160tevilo transakcij je sko\u010dilo na ve\u010d kot 10.000 na minuto, medtem jih je bilo prej ve\u010d sto. Nekateri trgovci so vlo\u017eili ve\u010d kot 2 milijona dolarjev v rast borze, \u010deprav je ta prej\u0161njih sedem dni padala. Ob 19.18 Trump napove 90-dnevni premor na vse carine, z izjemo carin na uvoz kitajskih dobrin. Referen\u010dni indeks S&P 500 je v odziv sko\u010dil za 9,5 odstotka, kar je eden najve\u010djih enodnevnih skokov po drugi svetovni vojni. Nekateri vlagatelji naj bi z manevrom zaslu\u017eili skoraj 20 milijonov dolarjev.\u00a0<\/p>\n

Stvar je bila tako sumljiva, da je \u0161e isti teden ve\u010d demokratskih senatorjev od Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) zahtevalo preiskavo, ali so predsednikove objave “obogatile insajderje in prijatelje administracije na \u0161kodo ameri\u0161ke javnosti”.<\/p>\n

4. primer<\/p>\n

Med najbolj znane sumljive primere \u0161pekulacij sodi tisti v zvezi z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. Decembra 2025 je anonimni \u0161pekulant odprl ra\u010dun pod imenom Burdensome-Mix\u00a0na spletni kriptostavnici na dogodke Polymarket. Med 30. decembrom in 2. januarjem je vlo\u017eil skupno\u00a032.500 dolarjev na menjavo Madura. Dan kasneje so ameri\u0161ke sile Madura ugrabile in ga odpeljale v ZDA. Pravilna napoved je lastniku prinesla 436.000 dolarjev dobitka. Po uspe\u0161ni stavi je lastnik ra\u010dunu spremenil ime in ni bil ve\u010d aktiven.<\/p>\n

5. primer<\/p>\n

Glede na analizo strani Bubblemaps se je februarja na Polymarketu pojavilo \u0161est novih ra\u010dunov, ki so stavili na ameri\u0161ki napad na Iran do 28. februarja. Ko je Trump napad potrdil, so ra\u010duni skupno\u00a0zaslu\u017eili 1,2 milijona dolarjev.<\/p>\n

Pet ra\u010dunov po tem ni ve\u010d trgovalo, medtem ko je eden dodatno zaslu\u017eil 163.000 dolarjev s pravilno napovedjo premirja med ZDA in Iranom do 7. aprila.<\/p>\n

<\/p>\n

\"WASHINGTON,<\/p>\n

Epski bes<\/p>\n

Trumpovi zaslu\u017eili \u017ee 9,7 milijarde dolarjev; tudi z vojnim dobi\u010dkarstvom?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Prepovedano \u017ee, kaj pa preganjano?<\/p>\n

Trgovanje na podlagi notranjih informacij je v ZDA prepovedano od leta 1933. Leta 2012 so prepoved raz\u0161irili tudi na dr\u017eavne uradnike. Do danes niso preganjali \u0161e nobenega uradnika, \u010deprav so mnogi prepri\u010dani, da se v vrstah ameri\u0161kih kongresnikov iz obeh strank odvija veliko trgovanja na podlagi notranjih informacij.<\/p>\n

Paul Oudin, profesor finan\u010dnega prava na ESSEC Business School, pravi, da je tak\u0161ne primere te\u017eko dokazati. “Lahko imate velike transakcije, ki jasno nakazujejo, da je nekdo vedel, kaj bo Donald Trump objavil. Vendar obstaja velika verjetnost, da nikogar ne bodo preganjali,” je zatrdil Oudin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je s svojimi nenadnimi zasuki \u0161tevilnim vlagateljem omogo\u010dil ogromne zaslu\u017eke. Foto: AP Obstaja jasen…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":65208,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[1060,21111,409,32,35,31,34,36,9471,37,38,21112,33,13489,404],"class_list":{"0":"post-65207","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-bela-hisa","9":"tag-borze","10":"tag-donald-trump","11":"tag-headlines","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-polymarket","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-spekulacije","20":"tag-top-stories","21":"tag-trgovanje-z-notranjimi-informacijami","22":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116439192962423233","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65207","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=65207"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65207\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/65208"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=65207"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=65207"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=65207"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}