{"id":65453,"date":"2026-04-21T05:04:09","date_gmt":"2026-04-21T05:04:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/65453\/"},"modified":"2026-04-21T05:04:09","modified_gmt":"2026-04-21T05:04:09","slug":"v-pradu-s-sodobnimi-orodji-analizirajo-slike-trenutno-je-na-vrsti-velazquezov-portret-igralca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/65453\/","title":{"rendered":"V Pradu s sodobnimi orodji analizirajo slike. Trenutno je na vrsti Velazquezov portret igralca."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"S
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tS sodobno tehnologijo in orodjem analizirajo dela znanih umetnikov, kot sta \u0161panska slikarja Francisco de Goya in Diego Velazquez ter Caravaggio. Na fotografiji slika Stara \u017eenska oz. \u010cas (1810-12) Francisca de Goye. Foto: EPA<\/p>\n

V muzeju, ki hrani eno najlep\u0161ih umetni\u0161kih zbirk na svetu, v zastekljenih prostorih, ki so lo\u010deni od mno\u017eice dnevnih obiskovalcev, z novimi orodji ohranjajo starodavno tradicijo restavriranja evropskih umetni\u0161kih zakladov. S sodobno tehnologijo in orodjem analizirajo dela znanih umetnikov, poleg na\u0161tetih \u0161e Caravaggia, Rubensa, Boscha in El Greca.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Muzej je svoja vrata odprl leta 1819 in \u017ee od samega za\u010detka poudarja pomen konserviranja in restavriranja umetnosti, z nenehnim razvojem tehnologij pa so pristopi k temu vse bolj izpopolnjeni in tamkaj\u0161njim konservatorjem-restavratorjem omogo\u010dajo, da ohranjajo tradicijo za analize ter obdelave znanih umetni\u0161kih slik in kipov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Velazquez,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVelazquez, Portret Pabla de Valladolida, ok. 1635. Foto: EPA<\/p>\n

Francoska tiskovna agencija omenja muzejsko ekipo osmih strokovnjakov s podro\u010dja konserviranja-restavriranja, ki pa je po njihovih navedbah tudi dovolj velika, da zmore skrbeti tako za slike muzejske zbirke kot dela drugih institucij, kadar je to potrebno.<\/p>\n

Portret Pabla<\/p>\n

Letos so za\u010deli delo na portretu Pabla de Valladolida, ki ga je ok. leta 1635 naslikal Velazquez. Eden najve\u010djih predstavnikov \u0161panskega slikarstva je na tej upodobil igralca na dvoru Filipa IV. Slika spada v skupino portretov dvornih norcev in ljudi, ki so na dvoru skrbeli za zabavo, ki jih je naslikal Vel\u00e1zquez za opremo stranskih prostorov in hodnikov v kraljevih pala\u010dah. Motiv oz. osebe, ki ne spadajo v krog dvornih oseb, so umetniku dali nekaj ve\u010d svobode pri upodabljanju, kot jo je imel pri ustvarjanju uradnih dvornih portretov, vendar jih je Velazquez s svojim zna\u010dilnim posluhom za so\u010dloveka naslikal z enako mero dostojanstva in grandioznosti.<\/p>\n

Najprej je na vrsti tehni\u010dna analiza<\/p>\n

V Prado je slika pri\u0161la slabo desetletje po ustanovitvi, in sicer leta 1827. Umetni\u0161ko delo bo \u0161lo najprej skozi poglobljeno tehni\u010dno analizo z novo opremo, so sporo\u010dili iz muzeja.<\/p>\n

Iskanje skrivnosti pod barvnimi plastmi<\/p>\n

Njihova tehnologija za skeniranje bo strokovnjakom omogo\u010dila identifikacijo materialov, ki jih je umetnik uporabil, medtem ko bo multispektralna infrarde\u010da reflektografija razkrila podrobnosti, ki so nevidne s prostim o\u010desom. Vse to prispeva k bolj\u0161emu razumevanju umetnikove tehnike, stanja ohranjenosti dela in pripravi njegove restavracije.<\/p>\n

V prostorih madridskega muzeja, ki velja za enega najbolj obiskanih muzejev na svetu, so ohranjena \u0161e dela nekaterih najslavnej\u0161ih umetni\u0161kih imen, kamor spadajo tudi baro\u010dni flamski slikar Peter Paul Rubens, nizozemski renesan\u010dni slikar Hieronymus Bosch in manieristi\u010dni slikar, ki je v \u0160paniji pustil pomemben pe\u010dat El Greco.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"S sodobno tehnologijo in orodjem analizirajo dela znanih umetnikov, kot sta \u0161panska slikarja Francisco de Goya in Diego…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":65454,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[114,21195,21193,21192,62,37,58,60,38,21194,115],"class_list":{"0":"post-65453","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-entertainment","9":"tag-goya","10":"tag-konserviranje-restavriranje","11":"tag-muzej-prado","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-velazquez","18":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116440954534050069","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65453","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=65453"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65453\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/65454"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=65453"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=65453"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=65453"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}