![\"bla\u017e](\"\/media\/img\/75\/4f\/252aa4b37fde0370c513.jpeg\"\/)
<\/p>\nDarko Njavro, Franci Ora\u017eem in Marko Poje so to\u017eili sestro pokojnega vojaka Barbaro Furjan Gregorovich in druge ustvarjalce filma v Imenu resnice in v ve\u010djem delu zahtev tudi uspeli.<\/p>\n
Kopr\u010danka Barbara Furjan Gregorovich se ni nikdar sprijaznila z uradno razlago\u00a0smrti njenega brata Bla\u017ea Furjana, od katere bo prihodnji mesec preteklo \u017ee 29 let: med slu\u017eenjem voja\u0161kega roka naj bi storil samomor. Prepri\u010dana, da je bil morda celo \u017ertev umora, je o tem napisala knjigo V imenu resnice. Na njeno pobudo so po njej posneli istoimenski igrano-dokumentarni film, ki pa jo je, skupaj z nekaterimi drugimi ustvarjalci, pripeljal na sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
Bla\u017e Furjan<\/p>\n
Arhiv Barbara Furjan Gregorovich<\/p>\n
Bos naj bi zapustil kasarno<\/p>\n
Bo\u017eidar (Darko) Martin Njavro, Franci Ora\u017eem in Marko Poje, nekdanji pripadniki specialne brigade Moris, ki je nehala obstajati leta 1998, so zoper njo, re\u017eiserja Dejana Baboska, nekdanjega poveljnika Teritorialne obrambe Avgusta Cvete\u017earja,\u00a0novinarja Mateja \u0160urca in \u017ee pokojnega Cirila Brajerja vlo\u017eili civilno to\u017ebo, ker da je film zre\u017eiran in zmontiran tako, da gledalci dobijo vtis o njihovi krivdi za nasilno smrt 19-letnega Primorca, \u010deprav z njo niso imeli ni\u010desar in ga sploh niso poznali. Pravdo so dobili, Furjan Gregorovicheva pa se je prito\u017eila na vi\u0161je sodi\u0161\u010de. Kot nam je povedala, to \u0161e ni sprejelo odlo\u010ditve.<\/p>\n
Vse pa ka\u017ee, da nikoli ne bo razjasnjeno, kaj se je v no\u010di na 27. maj 1997 dogajalo v \u00a0v tedanji voja\u0161nici Franca Rozmana-Staneta, ki zdaj nosi ime Edvarda Peperka. Po besedah Furjanovih voja\u0161kih kolegov so se usodnega ponedeljkovega ve\u010dera okrog enajstih \u0161e pogovarjali, nato pa naj bi se odkradel iz sobe, iz omare vzel kala\u0161nikovko in skrivoma, kar bos, zapustil kasarno.<\/p>\n
![\"Barbara](\"\/media\/img\/5f\/62\/dbffd92722137fb74dbd.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Pred sodi\u0161\u010dem leta 2023 (z leve): pokojni Ciril Brajer, Barbara Furjan, odvetnik Edvard Bavcon in Avgust Cvete\u017ear<\/p>\n
D. M.<\/p>\n
Skrivnostna smrt<\/p>\n
Nedale\u010d od carinskega skladi\u0161\u010da v Mostah naj bi varnostniku ukazal, naj mu da \u010devlje in pokli\u010de policijo, ter se s kala\u0161nikovim ustrelil v sence. Toda po mnenju Furjan Gregorovicheve je bilo v preiskavi veliko nejasnosti, varnostnik denimo menda ni sli\u0161al strela, \u010deprav je bil oddaljen le nekaj deset metrov, po svojih besedah je bil neoboro\u017een, v policijskem poro\u010dilu pa je navedeno, da je imel pi\u0161tolo.<\/p>\n
Bla\u017eevi svojci se spra\u0161ujejo tudi, kako da so na\u0161li prazen tulec, krogle pa ne, zakaj ga je obgrizel policijski pes, zakaj razli\u010dna poro\u010dila o \u0161tevilu strelnih ran \u2013 na obdukcijskem poro\u010dilu sta menda omenjeni dve – zakaj bi od varnostnika zahteval, da pokli\u010de policijo. Njihovih vpra\u0161anj, na katerih ni odgovorov, je kar 77.<\/p>\n
Obremenjujo\u010de izjave<\/p>\n
\u010ceprav je Furjan Gregorovicheva na sojenju zatrjevala, da v film ni bil uperjen zoper to\u017enike, temve\u010d je kritiziral delo oblastnih organov v delu preiskovanja in pregona ter voja\u0161kih oblastnih struktur, ki niso sposobne ustrezno obravnavati in sprocesirati odklonskih ravnanj, do katerih prihaja v njihovih vrstah, so bila njihova imena jasno omenjena.<\/p>\n
“Naj povedo svoje Marko Poje, Darko Njavro, Franci Ora\u017eem in tako dalje,” denimo izjavi Matej \u0160urc. Mitja Kunstelj, takrat tudi morisovec, pa govori o posebni skupini znotraj brigade, ki so ji mediji nadeli ime Paravomo, in katere vodja, da je bil Njavro. Po njegovem naj bi trgovala z oro\u017ejem, “s \u010dimer smo polnili na\u0161 \u010drni fond”. Za \u0161oferja naj bi, kot izhaja iz njegovega pripovedovanja, nova\u010dili tudi nabornike.<\/p>\n
Njavro, Ora\u017eem in Poje so ob tem poudarili, da jih avtorji filma, ki je premiero do\u017eivel leta 2017 in je \u0161e vedno dostopen na youtubu, niso kontaktirali in jim tako dali mo\u017enosti, da predstavijo svojo plat.<\/p>\n
To\u017eilstvo zavrglo kazensko ovadbo<\/p>\n
Sodnica Maja Rozman je, kot re\u010deno, njihovi to\u017ebi v ve\u010djem delu ugodila, ker da je bilo s filmom nedopustno pose\u017eeno v njihovo pravico do domneve nedol\u017enosti ter v \u010dast in dobro ime. Film je po njenem premalo objektiven in gledalcu posreduje sporo\u010dilo, da je bil nabornik \u017ertev naklepnega umora, za katerim naj bi najverjetneje stala paravoja\u0161ka skupina, oblikovana iz vrst Morisa in tudi to\u017enikov. S tem pa je bilo kr\u0161eno tudi ustavno zagotovilo, da je nedol\u017een vsak, dokler njegova krivda ni dokazana s pravnomo\u010dno sodbo.<\/p>\n
Te pa ni ni bilo. Kriminalisti\u010dna preiskava takoj po dogodku je, kot je obrazlo\u017eila sodnica, pokazala, da ni bilo elementov kaznivega dejanja, ampak je \u0161lo za samomor. \u00a0Furjan Gregorovicheva je leta 2013 tudi vlo\u017eila kazensko ovadbo zoper neznane storilce, ki pa jo je dr\u017eavno to\u017eilstvo zavrglo.<\/p>\n
Upravi\u010deni tudi do dela od\u0161kodnine<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je ugotovilo, da pokojni Brajer in Cvete\u017ear nista posegla v osebnostne pravice to\u017enikov, mora pa \u0160urc svoje izjave v filmu javno preklicati in se opravi\u010diti. Re\u017eiser Babosek mora iz filma odstraniti vse izjave, ki to\u017enike povezujejo z Bla\u017eevo smrtjo. Furjan Gregorovicheva, Babosek in \u0160urc tudi ne smejo ve\u010d kr\u0161iti osebnostnih pravic to\u017enikov, sodnica Rozmanova pa je sklenila \u0161e, da je od\u0161kodninski zahtevek v vi\u0161ini 30.000 evrov delno utemeljen, in sicer do 35 odstotkov v razmerju do Furjan Gregorovicheve in Baboska, ter do 15 odstotkov v razmerju do \u0160urca.<\/p>\n
Bla\u017eeva sestra bo vztrajala<\/p>\n
Kot re\u010deno, je prvoto\u017eena Furjanova prek odvetni\u0161ke pisarne Starman vlo\u017eila prito\u017ebo, v kateri spet poudarja, da kritizira delovanje dr\u017eavnih organov, ki smrti njenega brata niso ustrezno raziskali, tako kot niso bile ustrezno raziskane tudi nekatere druge nepravilnosti, ki so se dogajale v oblastnih voja\u0161kih strukturah v \u010dasu po osamosvojitvi – Depalo vas, sestrelitev Tonija Mrlaka, trgovino z oro\u017ejem, vse so prav tako obravnavane v filmu V imenu resnice.<\/p>\n
Po mnenju obrambe gre pri stvari vojaka med slu\u017eenjem voja\u0161kega roka za temo z visokim javnim interesom.\u00a0Sodi\u0161\u010du o\u010dita napa\u010dno uporabo materialnega prava glede pravice do svobode izra\u017eanja, saj meni, da je bilo poimenovanje to\u017enikov dopustno zaradi njihovih takratnih vlog v voja\u0161kih strukturah in vpletenosti v druge javno znane afere, kot je Depala vas. Dodajajo \u0161e, \u00a0da sodi\u0161\u010de ni dopustilo izvedbe vseh predlaganih dokazov, s katerimi bi se to\u017eena strank lahko ekskulpirala in izkazala, da je imela utemeljene razloge verjeti v to, kar je prikazano v filmu V imenu resnice. Nenazadnje pa naj bi \u0161lo \u0161e za procesne napake pri postavitvi sodnice po upokojitvi njene predhodnice.<\/p>\n
“V zasledovanju resnice in pravice vsekakor ne bomo odnehali, saj\u00a0ne gre za \u017eeljo po zaostrovanju spora, temve\u010d za vztrajanje pri\u00a0po\u0161tenem in nepristranskem sojenju, predvsem v \u017eelji po\u00a0razjasnitvi vseh okoli\u0161\u010din bratove smrti,” pravi Furjanova.\u00a0<\/p>\n
Okro\u017eno sodi\u0161\u010de je \u017ee odlo\u010dilo, na potezi je \u0161e vi\u0161je.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Darko Njavro, Franci Ora\u017eem in Marko Poje so to\u017eili sestro pokojnega vojaka Barbaro Furjan Gregorovich in druge ustvarjalce…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":65496,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[21205,1128,32,35,31,34,36,7283,37,38,584,3346,33,10238],"class_list":{"0":"post-65495","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-blaz-furjan","9":"tag-film","10":"tag-headlines","11":"tag-najpomembnejse-novice","12":"tag-news","13":"tag-novice","14":"tag-osrednje-novice","15":"tag-pravda","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-smrt","19":"tag-sodba","20":"tag-top-stories","21":"tag-vojak"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116441127580211462","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=65495"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65495\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/65496"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=65495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=65495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=65495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}