{"id":65672,"date":"2026-04-21T08:47:13","date_gmt":"2026-04-21T08:47:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/65672\/"},"modified":"2026-04-21T08:47:13","modified_gmt":"2026-04-21T08:47:13","slug":"cenzuri-se-ni-posvetilo-da-ima-lahko-tudi-interpretacija-pesmi-poseben-pomen-za-slovence","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/65672\/","title":{"rendered":"“Cenzuri se ni posvetilo, da ima lahko tudi interpretacija pesmi poseben pomen za Slovence”\u00a0"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Brigita
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBrigita Rov\u0161ek, glasbena urednica na 3. programu Radia Slovenija – Programu Ars. Foto: Adrijan Pregelj\/RTV Slovenija<\/p>\n

Govor je namre\u010d o mladinskem pevskem zboru Trboveljski slav\u010dek in predvojnem Akademskem pevskem zboru Univerze v Ljubljani pod vodstvom Franceta Marolta. “Koncertni program o\u017eivlja dva posnetka, ki ju hranimo v arhivu Radia Slovenija. Prvi posnetek je iz leta 1938. To je posnetek mladinskega pevskega zbora Trboveljski slav\u010dek. Drugi posnetek izvira iz leta 1941, nanj se je ujel predvojni Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani pod vodstvom Franceta Marolta,” je natan\u010dneje pojasnila Brigita Rov\u0161ek.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Koncert Pesmi, ki so premagale \u010das bo v okviru festivala Slovenski glasbeni dnevi v torek, 21. aprila, ob 18. uri v Unionski dvorani v Ljubljani.<\/p>\n

Brigita Rov\u0161ek v pogovoru podrobneje predstavlja program koncerta in dva be\u017ena, a odlo\u010dilna trenutka slovenske kulturne zgodovine. <\/p>\n

Vabljeni k branju intervjuja!<\/p>\n

Na \u010digavo pobudo je nastal zbor Trboveljski slav\u010dek in kdo ga je vodil?
Ta zbor je nastal na pobudo dirigenta Avgusta \u0160uligoja, ki je za\u010del zbirati otroke iz rudarskih dru\u017ein v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Te so pestili silna rev\u0161\u010dina, lakota in \u0161e kaj drugega, imeli pa so \u010dudovite glasove. Iz razli\u010dnih arhivov lahko razberemo, da je bil Avgust \u0160uligoj tem otrokom kot o\u010de, skrbel je zanje tudi po materialni plati in seveda tudi umetni\u0161ko. \u017delel je izoblikovati zbor na zelo visoki glasbeni ravni in to mu je tudi uspelo. Vse skupaj z \u017eeljo, da bi ti otroci pozabili na te\u017eke razmere, v katerih so \u017eiveli. <\/p>\n

\u017delel je izoblikovati zbor na zelo visoki glasbeni ravni in to mu je tudi uspelo. Vse skupaj z \u017eeljo, da bi ti otroci pozabili na te\u017eke razmere, v katerih so \u017eiveli.<\/p>\n

Brigita Rov\u0161ek o Avgustu \u0160uligoju<\/p>\n

S kak\u0161nim repertoarjem so se predstavljali ti mladi pevci?
Repertoar je bil sprva predvsem slovenski, ker so se predstavljali tudi zunaj svoje domovine, in jugoslovanski, na programih so se zna\u0161le \u0161e srbske, hrva\u0161ke in druge pesmi. Pozneje tudi tuje pesmi, a s\u010dasoma so peli vse ve\u010d slovenskih pesmi, kajti s svojim izvajanjem na zelo visoki ravni so ti pevci navdu\u0161evali slovenske skladatelje, da so za\u010deli ustvarjati zane, in ta seznam je z leti postajal vse obse\u017enej\u0161i, tako da je nekako po desetih letih tudi pretehtal. <\/p>\n

To so bila dela Slavka Osterca, Lucijana Marije \u0160kerjanca, Matije Bravni\u010darja, Marija Kogoja, Danila Bu\u010darja, \u0161e posebej lepo povezavo pa je imel zbor s skladateljem Emilom Adami\u010dem.
Tako je. Emil Adami\u010d je ne samo pisal za zbor, temve\u010d je z njim tudi hodil vse naokrog po koncertih, po gostovanjih, tudi na razli\u010dne seminarje. Po svetu je hodil tudi z drugimi slovenskimi izvajalci, veliko je predaval in navsezadnje tudi ustvarjal, kar lahko vidimo po njegovem zelo plodovitem opusu. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Avgust
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAvgust \u0160uligoj (1900\u20131984) med slav\u010dki in slav\u010dicami. Foto: Solsticij<\/p>\n

Zanimivo, da je zbor Trboveljski slav\u010dek v desetletju pred za\u010detkom druge svetovne vojne osvajal ne le doma\u010de, temve\u010d tudi mednarodne odre.
Da, ni gostoval samo doma po vseh mogo\u010dih krajih, temve\u010d je \u0161el tudi \u010dez mejo, v Avstrijo, v Bolgarijo in na \u010ce\u0161ko, v Prago. Povsod so ga \u010dudovito sprejemali, razprostirali pred njim rde\u010de preproge, ga \u010dakali z venci cvetja in se potem neskon\u010dno zahvaljevali za njegove nastope, ki so bili, vsaj tako pravijo viri, \u010dudoviti. <\/p>\n

Leta 1931 je Trboveljski slav\u010dek nastopil v Narodnem gledali\u0161\u010du v Beogradu in pel jugoslovanski kraljici Mariji Kara\u0111or\u0111evi\u0107 ter princema Tomislavu in Andreju. Na Dunaju je nastopil kot gost Dunajskih de\u010dkov.
Res je. Mislim, da se je Avgust \u0160uligoj zelo dobro oboro\u017eil, \u010de smemo temu tako re\u010di. Tudi sam se je namre\u010d izobra\u017eeval. Preden je za\u010del voditi zbor Trboveljski slav\u010dek, je hospitiral pri Dunajskih de\u010dkih, hospitiral je tudi v Bolgariji pri zboru Druga izmena. Dolo\u010deni viri navajajo, da je gostoval tudi v Parizu in Rimu. Mislim, da si je tako nabral res veliko znanja, da je lahko potem vodil Trboveljski slav\u010dek po res odli\u010dni poti. <\/p>\n

Ta evropska prepoznavnost je Trboveljskemu slav\u010dku omogo\u010dila, da je nastopil tudi v neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana za \u0161olski radio Columbia Broadcasting System New York. Kako je v bistvu pri\u0161lo do tega povabila?
Ta dru\u017eba je imela v Evropi svojega glasbenega producenta. To je bil novinar William Shirrer, ki je vsepovsod po Evropi hodil in poslu\u0161al znamenite pevce in zbore ter jih nagovarjal, da nastopijo v radijskih prenosih prav za to dru\u017ebo. Tako je pri\u0161el tudi do Trboveljskega slav\u010dka. On je potem tudi vodil koncert, ki ga je po nekaterih virih prena\u0161alo pribli\u017eno 110 ameri\u0161kih radijskih postaj. Prenos je bil izjemno uspe\u0161en. Odmeval je tako v tujini kot tudi v na\u0161ih \u010dasopisih. <\/p>\n

Kak\u0161en program je predstavljal zbor na tem koncertu za ameri\u0161ki \u0161olski radio?
\u0160e preden predstavim program, naj povem, da ga bo na koncertu Pesmi, ki so premagale \u010das o\u017eivil Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpe\u010dan. Nastopila bosta tudi pianist Bla\u017e Pirnat in solistka Tia Udovi\u010di\u0107. Izvedli bodo program, ki ga je Trboveljski slav\u010dek predstavil na koncertu 10. marca 1938. To so bili ven\u010dek slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Emila Adami\u010da, skladba Ulij se de\u017e iz zbirke Dodolske pesmi Marka Taj\u010devi\u0107a in Jutranja pesem Stevana Stojanovi\u0107a Mokranjca. Posebno do\u017eivetje bo tudi skladba Sestrica Emila Adami\u010da na besedilo Silvina Sardenka, ki bo zvenela ob klavirski spremljavi Bla\u017ea Pirnata. <\/p>\n

Joe Valen\u010di\u010d je tudi zgodovinar in na pobudo Ludvika S. iz Mozirja je za\u010del iskati posnetek po spletu ter ga nazadnje na\u0161el pri nekem zbiralcu starih radijskih posnetkov. Leta 2004 ali 2005 ga je prinesel na Radio Slovenija in vse od takrat ga hranimo v na\u0161em glasbenem arhivu.<\/p>\n

Brigita Rov\u0161ek<\/p>\n

Zanimivost tega posnetka iz leta 1938 je tudi to, da se ni izgubil.
Tako bom rekla, se je izgubil, ampak je bil znova najden. In to po zaslugi ameri\u0161kega Slovenca Joeja Valen\u010di\u010da, ki ga pozna marsikateri Slovenec. Joe Valen\u010di\u010d je tudi zgodovinar in na pobudo Ludvika S. iz Mozirja je za\u010del iskati posnetek po spletu in ga nazadnje na\u0161el pri nekem zbiralcu starih radijskih posnetkov. Leta 2004 ali 2005 ga je prinesel na Radio Slovenija in vse od takrat ga hranimo v na\u0161em glasbenem arhivu. Glasbena producentka Janja Velkavrh in zvo\u010dni mojster Klemen Veber sta ga o\u010distila, tako da bomo na koncertu 21. aprila lahko sli\u0161ali o\u010di\u0161\u010den posnetek. <\/p>\n

Po odmevnem radijskem prenosu je bil zbor Trboveljski slav\u010dek povabljen na trimese\u010dno turnejo v Ameriko, kar pa je seveda prepre\u010dila druga svetovna vojna. Kak\u0161no usodo je potem do\u017eivel ta zbor?
Zbor je \u0161e pel do za\u010detka vojne, potem pa je vse te na\u010drte res prekri\u017eala vojna. V Trbovlje so pri\u0161li Nemci in ne samo, da je zbor prenehal peti, uni\u010dili so tudi njegov arhiv. Vse, kar je uspelo ohraniti dirigentu Avgustu \u0160uligoju, so bile partiture, ki so jih napisali skladatelji prav za Trboveljski slav\u010dek. Uspelo mu je tako, da je vse te partiture zakopal. Mislim, da je bila med partiture prilo\u017eena tudi plo\u0161\u010da, ki so jo posneli v Pragi. Vendar jo je vlaga tako zelo po\u0161kodovala, da je bila potem po dolgih letih vojne neuporabna. Zato je edini ohranjeni posnetek Trboveljskega slav\u010dka pravzaprav tisti, ki ga je uspelo pridobiti Joeju Valen\u010di\u010du. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Akademski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAkademski pevski zbor v Ljubljani z dirigentom Francetom Maroltom leta 1935. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Drugi zbor, ki je zelo zaznamoval obdobje med obema vojnama pri nas, pa je bil Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani, ki je bil pod vodstvom svojega ustanovitelja Franceta Marolta eden izmed najbolj\u0161ih slovenskih glasbenih poustvarjalcev v tem \u010dasu.
Njegovi koncerti so bili praznik za poslu\u0161alce, kot navajajo razli\u010dni viri. 12. decembra 1941 je zbor v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil koncert, za katerega so poslu\u0161alci vstopnice razgrabili. Ljubljana je bila takrat \u017ee okupirana. Kljub cenzuri, ki so jo opravljali okupatorji, je Francetu Maroltu uspelo pripraviti zelo tehten program. Izbral je 17 samo slovenskih pesmi. Italijanski cenzuri se ni posvetilo, da ima lahko tudi interpretacija dolo\u010denih pesmi poseben pomen za Slovence. Med ob\u010dinstvom so bili namre\u010d samo Slovenci, v katerih je tlela iskra upora. <\/p>\n

Prisotni Italijani, ki so bili predstavniki vojske, so med samim koncertom zaznali, da se dogaja nekaj pomembnega.
Da, \u0161e posebej po tem, ko so izvedli pesem Lipa skladatelja Davorina Jenka na besedilo Miroslava Vilharja. Takrat se jim je \u017ee za\u010delo svitati, da to ni le pesem o drevesu v \u0161tirih letnih \u010dasih, temve\u010d so, glede na odziv poslu\u0161alcev in glede na interpretacijo Franceta Marolta v tej skladbi, takoj spoznali, da je v tej pesmi mnogo ve\u010d. Takoj potem so sredi koncerta pristopili k zboru in dirigentu ter zahtevali prekinitev koncerta. Vendar se organizatorji niso dali in so povedali, da je \u0161lo besedilo programa koncerta skozi vso cenzuro, in pri tem je ostalo, koncert se je odvil do konca. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"France
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFrance Marolt (1891\u20131951). Foto: Wikipedia<\/p>\n

France Marolt je z Jenkovo skladbo Lipa postavil interpretativni okvir te skladbe. Zasluga, da sploh vemo, kako je Marolt to pesem interpretiral, pa gre ohranjenemu posnetku, ta koncert je namre\u010d ostal zvo\u010dno dokumentiran na filmskem traku.
Tako je, prav zaradi tega vemo, kak\u0161na je bila interpretacija. Zbori \u0161e danes na isti na\u010din pojejo Lipo. Pozimi, ko ji odpade listje, po\u010dasi, oto\u017eno, potem ko prihaja obljuba nove pomladi, pa zapojejo glasneje in malo pohitijo. Zasluga, da je ta posnetek ohranjen, gre direktorju tedanjega kina Union Milanu Khamu in zvo\u010dnemu mojstru Rudiju Omoti, ki je ta koncert posnel na prav poseben, skrit na\u010din. Mikrofon je pritrdil v lestenec najbli\u017eje odru. Seveda italijanski okupator o tem ni smel ni\u010desar vedeti, vsi sodelavci Rudija Omote o tem niso \u010drhnili niti besede. To je naredil \u017ee ve\u010der prej in potem res uspe\u0161no posnel ta koncert. Trak za snemanje mu je priskrbela Osvobodilna fronta. To je bilo samo 300 metrov filmskega traku, ki je \u0161irok 35 milimetrov, ampak iznajdljivi Rudi Omota ga je s posebno napravo prerezal na dva dela in tako pridobil \u0161e enkrat ve\u010d, se pravi pribli\u017eno 600 metrov traku. Tako je lahko posnel sedem skladb s tega koncerta, ki jih bomo sli\u0161ali tudi na na\u0161em koncertu Pesmi, ki so premagale \u010das. Uzvo\u010dili jih bodo zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, Akademski pevski zbor Tone Tom\u0161i\u010d z dirigentko Rahelo Duri\u010d in nekdanji pevci APZ-ja Tone Tom\u0161i\u010d Univerze v Ljubljani. <\/p>\n

Posnetek Akademskega pevskega zbora iz leta 1941, narejen na skrivaj v lestencu ljubljanske Unionske dvorane, je svetovni unikum.
Tako je in na programu Ars Radia Slovenija se tega zelo dobro zavedamo, zato smo za\u010deli tudi postopek, po katerem bo trak uvr\u0161\u010den na Unescov seznam kulturne dedi\u0161\u010dine. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Brigita Rov\u0161ek, glasbena urednica na 3. programu Radia Slovenija – Programu Ars. Foto: Adrijan Pregelj\/RTV Slovenija Govor je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":65673,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[21260,21258,114,920,62,37,58,60,38,21259,115],"class_list":{"0":"post-65672","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-apz-univerze-v-ljubljani","9":"tag-brigita-rovsek","10":"tag-entertainment","11":"tag-koncert","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-trboveljski-slavcek","18":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116441831398067979","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=65672"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/65672\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/65673"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=65672"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=65672"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=65672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}