V osrednjem dnevniku nacionalne televizije so sino\u010di poro\u010dali o novi fazi\u00a0obve\u0161\u010devalnega \u0161kandala, ki pretresa Italijo in so jo na RAI sino\u010di v osrednjem dnevniku ozna\u010dili za najresnej\u0161i udarec notranji varnostni strukturi v zadnjem desetletju.<\/p>\n
Preiskava, ki se je za\u010dela kot pregled finan\u010dnih nepravilnosti v AISI, italijanski agenciji za notranjo varnost, je zdaj dobila ime, obraz in jasne obrise: v sredi\u0161\u010du je Giuseppe Del Deo, nekdanji visoki funkcionar AISI in pozneje namestnik direktorja krovne obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe DIS.<\/p>\n
Prvotni del preiskave je razkril nepravilnosti v vi\u0161ini 3 do 5 milijonov evrov, ki naj bi izginili med letoma 2020 in 2022. Denar naj bi bil preusmerjen prek navideznih svetovalnih pogodb, neposrednih naro\u010dil in podjetij ter\u00a0razli\u010dnih povezanih oseb.\u00a0<\/p>\n
RAI je sino\u010di razkril, da naj bi bil eden klju\u010dnih kanalov za ta sredstva podjetje SIND, ki ga je vodil poslovne\u017e Enrico Fincati.<\/p>\n
Najnovej\u0161i element, ki ga RAI izpostavlja kot prelomnega, je sum, da je Del Deo nezakonito dostopal do obve\u0161\u010devalnih in policijskih baz podatkov, da bi pridobil informacije za zasebne interese ali za tretje osebe. To predstavlja bistveno te\u017ejo kr\u0161itev kot finan\u010dne nepravilnosti, saj posega v samo jedro dr\u017eavne varnosti.<\/p>\n
Preiskovalci preverjajo, ali je Del Deo\u00a0pridobival podatke o posameznikih za zasebne naro\u010dnike,\u00a0posredoval informacije podjetjem, ki so nato ponujala \u00bbpreventivne varnostne storitve\u00ab,\u00a0sodeloval v neformalni skupini nekdanjih agentov, znani kot \u00bbSquadra Fiore\u00ab, ki naj bi izvajala nezakonito zbiranje podatkov.<\/p>\n
Pred tem se je v\u00a0Rimu za\u010dela tudi\u00a0obse\u017ena preiskava, ki razkriva mre\u017eo domnevnih finan\u010dnih nepravilnosti, trgovanja z vplivom in netransparentnih javnih naro\u010dil, povezanih s skupino, ki so jo to\u017eilci poimenovali \u00bbcricca dei neri\u00ab \u2013 \u00bb\u010drna klika\u00ab.<\/p>\n
\u010ceprav izraz spominja na mafijo, ne gre za mafijsko zdru\u017ebo, temve\u010d za\u00a0povezano skupino podjetnikov, nekdanjih uradnikov in posrednikov, ki naj bi izkori\u0161\u010dali povezave znotraj italijanske obve\u0161\u010devalno\u2011varnostne strukture za zasebne koristi.<\/p>\n
Jedro preiskave so nepravilnosti v notranji obve\u0161\u010devalni agenciji AISI, kjer naj bi izginili ali bili napa\u010dno porabljeni milijoni evrov javnega denarja. Preiskovalci trdijo, da so posamezniki znotraj agencije usmerjali pogodbe k \u00bbprijateljskim\u00ab podjetjem, mimo razpisnih pravil, ter v zameno za denar ali usluge razkrivali ob\u010dutljive informacije.<\/p>\n
Preiskava se je za\u010dela konec leta 2022, ko so notranje revizije AISI odkrile ve\u010dmilijonska odstopanja v finan\u010dnih evidencah. Pla\u010dila zunanjim izvajalcem so bila izvedena brez dokumentacije ali razpisov. Nekateri ra\u010duni so bili za storitve, ki nikoli niso bile opravljene.<\/p>\n
Poleg finan\u010dnih nepravilnosti so se to\u017eilci lotili tudi preiskave domnevnega nedovoljenjega posredovanja\u00a0zaupnih informacij. Prek prestre\u017eenih komunikacij naj bi \u010dlani mre\u017ee posredovali podatke o operacijah, varnostnih ocenah in premikih osebja zasebnim podjetjem, ki so to izkori\u0161\u010dala za pridobivanje poslov.<\/p>\n
Tretji steber preiskave so sporna javna naro\u010dila. AISI naj bi v ve\u010d primerih neupravi\u010deno uporabila izredne postopke ali drobila pogodbe, da bi se izognila razpisnim obveznostim. Eden od primerov je pogodba v vrednosti 1,2 milijona evrov za IT\u2011vzdr\u017eevanje, dodeljena podjetju brez izku\u0161enj z obve\u0161\u010devalnimi slu\u017ebami, ki je bilo povezano z znancem enega od osumljencev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V osrednjem dnevniku nacionalne televizije so sino\u010di poro\u010dali o novi fazi\u00a0obve\u0161\u010devalnega \u0161kandala, ki pretresa Italijo in so jo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":66558,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,21511,11121,84,83,62,37,58,60,38,21512],"class_list":{"0":"post-66557","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-nezakonitosti","11":"tag-obvescevalci","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-zbiranje-informacij"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116445979811521503","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66557","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=66557"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66557\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/66558"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=66557"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=66557"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=66557"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}