{"id":66649,"date":"2026-04-22T05:05:08","date_gmt":"2026-04-22T05:05:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/66649\/"},"modified":"2026-04-22T05:05:08","modified_gmt":"2026-04-22T05:05:08","slug":"po-krepki-tritedenski-rasti-vendarle-streznitev-brent-spet-nad-100","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/66649\/","title":{"rendered":"Po krepki tritedenski rasti vendarle streznitev; brent spet nad 100"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vodilni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVodilni delni\u0161ki indeksi v New Yorku so se ta teden obrnili navzdol, a so padci zelo ne\u017eni. V torek so Dow Jones, S & P 500 in NASDAQ izgubili nekaj ve\u010d kot pol odstotka. Navzgor pa so \u0161le delnice Amazona, ki je napovedal \u0161iritev sodelovanja z UI-podjetjem Anthropic in do 25 milijard dolarjev investicij (pet milijard takoj, 20 milijard pozneje). Na drugi strani se je Anthropic zavezal, da bo v naslednjih 10 letih za Amazonove obla\u010dne storitve porabilo vsaj 100 milijard dolarjev. O svojih rezultatih poslovanja v prvem \u010detrtletju bo poro\u010dalo prvo od podjetij Veli\u010dastnih sedem – Tesla. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Applove
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tApplove delnice so se v torek pocenile za 2,5 odstotka, njihova vrednost (266 dolarjev) pa je s tem spet ni\u017eja kot na za\u010detku leta. Na mestu predsednika uprave Appla bo septembra Tima Cooka zamenjal 50-letni John Ternus, ki je \u017ee 25 let zaposlen v podjetju, zdaj pa mora odgovoriti predvsem na dva izziva: na spremembe, ki jih prina\u0161a umetna inteligenca (Apple pa jim za zdaj ni najbolje kos), in na preveliko odvisnost od Kitajske, kjer je proizvedenih ve\u010dina iPhonov. Foto: Reuters<\/p>\n

“Pri\u010dakoval bi, da bodo delni\u0161ki indeksi padli \u0161e precej bolj, Dow Jones in S & P 500 za okrog 20 odstotkov, pa da bo nafta precej dra\u017eja, zato sem zelo vesel, da ni bilo tako,” je za CNBC povedal predsednik Donald Trump. Spomnimo: newyor\u0161ki indeksi so se marca po za\u010detku vojne v Iranu za pribli\u017eno 10 odstotkov odmaknili od vrha, a v zadnjih treh tednih bliskovito nadoknadili vse izgube, pri \u010demer je indeks S & P 500 postavil nov rekord. Terminske pogodbe za surovo nafto so se v trenutku, ko je Trump najbolj grozil Iranu, zelo pribli\u017eale 120 dolarjem za 159-litrski sod, ko pa so ZDA z Iranom dosegle dogovor o za\u010dasnem premirju, je cena v kratkem obdobju padla na pribli\u017eno 90 dolarjev. “Da je nafta pri 90 dolarjih namesto pri 200, je presene\u010denje,” je komentiral Trump.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Rekordno nizko zaupanje potro\u0161nikov in \u0161e naprej lepa rast dobi\u010dkov
Indeks S & P 500 je v prej\u0161njih treh tednih pridobil 12 odstotkov, kar je ena najve\u010djih tritedenskih rasti v zgodovini. To se je zgodilo v \u010dasu, ko je indeks zaupanja ameri\u0161kih potro\u0161nikov, ki ga meri univerza v Michiganu, zdrsnil na 47,6 to\u010dke, kar je najni\u017eja vrednost v zgodovini. \u0160e nikoli ni bilo tak\u0161nega razkoraka med optimizmom Wall Streeta in pesimizmom “Main Streeta”. Indeks zaupanja je skoraj deset odstotkov ni\u017eje kot lani ob tem \u010dasu, ko je Trump zamajal finan\u010dne trge z napovedjo visokih carin, a vseeno delni\u0161ki indeksi pod taktirko tehnolo\u0161kih delnic hitijo navzgor, kot da bi udele\u017eenci trga sklenili, da se bodo razmere na Bli\u017enjem vzhodu umirile, gospodarske razmere pa bodo ostale ugodne za nadaljnjo rast dobi\u010dkov. Ti naj bi bili v prvem \u010detrtletju pri ameri\u0161kih podjetjih od 12 do 13 odstotkov vi\u0161ji kot v lanskem prvem trimese\u010dju.<\/p>\n

Leto\u0161nja spremembaVrednostDow Jones (New York)+2,3 %49.149 to\u010dkS & P 500 (New York)+3,2 %7064 to\u010dkNASDAQ (New York)<\/p>\n

+4,4 %<\/p>\n

24.259 to\u010dkSTOXX 600 (Evropa)+4,7 % <\/p>\n

620 to\u010dk<\/p>\n

SBITOP (Ljubljana)<\/p>\n

+19 %<\/p>\n

2961 to\u010dkdolarski indeks+0,2 %98,5 to\u010dkenafta brent<\/p>\n

+65 %<\/p>\n

100,7 USDzlato+8,1 %4.670 USDbitcoin<\/p>\n

-13 %<\/p>\n

75.500 USD<\/p>\n

10-letna obveznica (ZDA)<\/p>\n

+13 bazi\u010dnih to\u010dk<\/p>\n

4,31 %<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Frankfurtski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFrankfurtski DAX30 je v torek izgubil 0,6 odstotka. Aprilski indeks ZEW je bil v Nem\u010diji slab\u0161i od napovedi. Barometer konjunkturnih pri\u010dakovanj za naslednjih \u0161est mesecev se je zni\u017eal za 16,7 to\u010dke na minus 17,2 to\u010dke. To je najni\u017eja raven od leta 2022. Vzrok je seveda vojna v Iranu, zaradi katere posledice \u017ee \u010duti ve\u010d kot 80 odstotkov nem\u0161kih podjetij. Foto: Reuters<\/p>\n

Brent v torek zve\u010der nad 100 dolarji
Ta teden je na borzah spet opaziti ve\u010d negotovosti, saj bo premirje med ZDA in Iranom poteklo v sredo zve\u010der, mo\u017enosti za trdnej\u0161i dogovor pa so ob kljubovanju Irana vse manj\u0161e. Donald Trump je zato dejal, da ne \u017eeli podalj\u0161ati premirja. Zagotovil je, da so ZDA v bolj\u0161em pogajalskem polo\u017eaju in da se mu “zdi bombardiranje bolj\u0161a izbira”. Vrednost nafte se je po teh izjavah v torek povzpela za pet odstotkov, severnomorski brent se je pozno zve\u010der povzpel nad 100 dolarjev. Hormu\u0161ka o\u017eina ostaja ve\u010dinoma zaprta za ladijski promet, kar pomeni dnevni manko nafte v vi\u0161ini 10 milijonov sodov. Pred za\u010detkom vojne je skozi ta klju\u010dno morski prehod dnevno plulo ve\u010d kot 100 ladij, zdaj pa le \u0161e pe\u0161\u010dica, kar bi se lahko nadaljevalo vsaj \u0161e mesec ali dva.<\/p>\n

Vi\u0161ja inflacijska pri\u010dakovanja negativno vplivajo na zlato
Novo zvi\u0161evanje geopoliti\u010dnih napetosti ni pomagalo cenam plemenitih kovin. Predvsem srebro se je mo\u010dno pocenilo (za ve\u010d kot \u0161tiri odstotke), zlato pa je zdrsnilo pod 4700 dolarjev za 31,1-gramsko un\u010do, tako da je od januarskega rekorda oddaljeno 16 odstotkov. Vse ka\u017ee, da so v ozadju predvsem inflacijska pri\u010dakovanja in posledi\u010dno pritisk na vi\u0161je obrestne mere. Seveda ne pozabimo, da se je cena zlata v zadnjih 10 letih skoraj po\u010detverila, povpre\u010dna letna rast je bila nekaj manj kot 15-odstotna, kar je veliko \u017ee za delnice, zato unov\u010devanje dobi\u010dkov ni presenetljivo. V rezervah centralnih bank po vsem svetu zlato igra vse pomembnej\u0161o vlogo, saj ima \u017ee 24-odstotni dele\u017e. Pred kratkim je celo presegel dele\u017e ameri\u0161kih obveznic. V zadnjem \u010detrtletju leta 2015 je bilo razmerje povsem druga\u010dno, saj so obveznice predstavljale tretjino rezerv centralnih bank, zlato le 9 odstotkov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vodilni delni\u0161ki indeksi v New Yorku so se ta teden obrnili navzdol, a so padci zelo ne\u017eni. V…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":66650,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[1538,81,5324,82,21292,3088,84,83,20677,62,37,58,60,38,5447,21535],"class_list":{"0":"post-66649","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-apple","9":"tag-business","10":"tag-cene-nafte","11":"tag-economic","12":"tag-john-ternus","13":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-s-p-500","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-vojna-v-iranu","23":"tag-zaupanje-potrosnikov"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116446620725909196","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66649","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=66649"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66649\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/66650"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=66649"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=66649"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=66649"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}