![\"Izvr\u0161ni](\"\/media\/img\/91\/45\/093f557c5bec4e0026c9-karex.jpeg\" "\\"Karex\\"\/")
<\/p>\nVaren seks bi lahko postal dra\u017eji, \u010de bo iranska vojna \u0161e naprej motila svetovne dobavne verige, pi\u0161e Reuters, ki je opravil intervju z Gohom Miahom Kiatom, izvr\u0161nim direktorjem najve\u010djega proizvajalca kondomov na svetu.<\/p>\n
Izvr\u0161ni direktor Karexa Goh Miah Kiat\u00a0je za Reuters povedal, da bo podjetje morda prisiljeno zvi\u0161ati cene kondomov za vsaj 20\u00a0do 30 odstotkov, odvisno od tega, kako dolgo bodo motnje trajale. Vojna\u00a0in zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine sta namre\u010d prekinili dobavo nekaterih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji kondomov.<\/p>\n
“Razmere so vsekakor zelo nestabilne, cene so visoke,” je Goh povedal za Reuters. “Nimamo druge izbire, kot da stro\u0161ke takoj prenesemo na stranke,” je dodal.\u00a0<\/p>\n
Zalog \u0161e za nekaj mesecev\u00a0<\/p>\n
Podjetje Karex s sede\u017eem v Maleziji proizvaja kondome, lubrikante, rokavice in\u00a0medicinske katetre. Podjetje izdeluje mo\u0161ke lateks kondome, vklju\u010dno z znamkami ONE, Trustex, Carex in Pasante. Letno lahko proizvede ve\u010d kot pet\u00a0milijard kondomov in jih izva\u017ea\u00a0v ve\u010d kot 130 dr\u017eav.<\/p>\n
<\/p>\n
Izvr\u0161ni direktor Karexa Goh Miah Kiat
\n Foto: Reuters <\/p>\n
Goh je za Reuters povedal, da poleg vi\u0161jih stro\u0161kov za proizvodnjo in pakiranje kondomov prihaja tudi do zamud pri po\u0161iljanju. “Veliko po\u0161iljk je obstalo\u00a0na ladjah in\u00a0\u0161e niso prispele na cilj. So pa zelo iskani,” je dejal Goh.<\/p>\n
Goh je sicer povedal,\u00a0da ima podjetje zaenkrat\u00a0dovolj zalog za nekaj mesecev.<\/p>\n
![\"](\"\/media\/img\/b2\/1c\/946d3e57974e97f74991-karex.jpeg\" "\\"Karex\\"\/")
<\/p>\n
Podjetje izdeluje mo\u0161ke lateks kondome, vklju\u010dno z znamkami ONE, Trustex, Carex in Pasante.
\n Foto: Reuters <\/p>\n
Vojna \u0161koduje proizvodnji stranskih proizvodov iz nafte\u00a0<\/p>\n
Ker so se cene plina po iranski vojni mo\u010dno zvi\u0161ale, sta nafta in plin pritegnila ve\u010dino pozornosti. Ekonomisti se bojijo, da bi lahko nara\u0161\u010dajo\u010de cene kmalu povzro\u010dile upad potro\u0161nje, pomanjkanje nafte pa bi lahko oviralo proizvodnjo. To \u0161e posebej velja za Azijo, ki je mo\u010dno odvisna od nafte z Bli\u017enjega vzhoda kot goriva.<\/p>\n
Vojna pa \u0161koduje tudi proizvodnji tako imenovanih stranskih proizvodov iz nafte. Surovine iz nafte se namre\u010d uporabljajo\u00a0za izdelavo plastike in drugih materialov. Nafta se uporablja za izdelavo embala\u017enih materialov,\u00a0silikonsko olje in amonijak pa\u00a0sta klju\u010dni sestavini pri proizvodnji kondomov.<\/p>\n
“Veliko sli\u0161imo o surovi nafti in vplivih na dizel in bencin, vendar primanjkuje tudi surovin in petrokemikalij,”\u00a0je v lo\u010denem intervjuju dejala globalna vodja oddelka za nafto in plin pri KPMG\u00a0Angie Gildea.<\/p>\n
Na primer, 41 odstotkov azijske nafte prihaja z Bli\u017enjega vzhoda, je opozorila Gildea. \u010ce dr\u017eave, ki proizvajajo stvari iz nafte, ne morejo dostopati do surovin, morajo zvi\u0161ati cene, da bi to nadomestile.<\/p>\n
Omejili prevoz na delo in v \u0161olo\u00a0<\/p>\n
Vendar pa surovine niso edini problem. Nekatere dr\u017eave, vklju\u010dno z Mjanmarom in Kambod\u017eo, so za\u010dele omejevati porabo goriva. Nekatere \u0161ole v jugovzhodni Aziji, vklju\u010dno s \u0161olami v\u00a0Vietnamu, so izdale ukaze za \u0161olanje od doma, saj so prevozi\u00a0za u\u010dence postali predragi. Analitiki v panogi se bojijo, da to ovira tudi dostop tovarni\u0161kih delavcev do proizvodnih obratov, kar bi lahko upo\u010dasnilo proizvodnjo klju\u010dnih izdelkov, namenjenih dobavi v tujino.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Varen seks bi lahko postal dra\u017eji, \u010de bo iranska vojna \u0161e naprej motila svetovne dobavne verige, pi\u0161e Reuters,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":66918,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,333,21581,21582,84,83,4348,1048,62,37,58,60,38,2182,13967,882],"class_list":{"0":"post-66917","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-iran","11":"tag-kondom","12":"tag-malezija","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-proizvodnja","16":"tag-seks","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-spolnost","23":"tag-surovina","24":"tag-vojna"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116447631475675937","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66917","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=66917"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66917\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/66918"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=66917"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=66917"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=66917"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}