{"id":67053,"date":"2026-04-22T11:29:10","date_gmt":"2026-04-22T11:29:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67053\/"},"modified":"2026-04-22T11:29:10","modified_gmt":"2026-04-22T11:29:10","slug":"negotovost-previdni-turisti-in-draga-hrvaska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67053\/","title":{"rendered":"Negotovost, previdni turisti in draga Hrva\u0161ka"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Poletna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoletna podoba pla\u017ee Zlatni rat na Bra\u010du. Enostavnost in predvidljivost velikokrat prevladata pri odlo\u010danju za po\u010ditni\u0161ko destinacijo, zato se kljub podra\u017eitvam \u0161e vedno mno\u017ei\u010dno odlo\u010damo za Hrva\u0161ko. Foto: Reuters<\/p>\n

Bomo zaradi negotovih razmer v svetu dopustovali do nekaj sto kilometrov od doma, kot je veljalo med epidemijo covida? Zunanje ministrstvo je pred prvomajskimi po\u010ditnicami dr\u017eavljanom polo\u017eilo na srce, naj ob na\u010drtovanju dopusta spremljajo razmere. Trenutno odsvetujejo vse nenujne poti na Bli\u017enji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od dalj\u0161e poti odvrnile tudi vi\u0161je cene letalskih vozovnic in bencina. Kje bomo torej dopustovali Slovenci, kak\u0161ni so trendi in ali se bomo kmalu du\u0161ili zaradi mno\u017eice evropskih turistov, ki prav tako ne bodo \u017eeleli dlje?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Kot pravi gostja tokratne epizode Ob osmih Maja Uran Maravi\u0107, sicer profesorica s Fakultete za turisti\u010dne \u0161tudije Turistica Univerze na Primorskem, se turizem, vajen kriz, vedno znova prilagaja geopoliti\u010dnim napetostim, gospodarski negotovosti in vse vi\u0161jim cenam \u2013 z njim pa tudi turist, ki postaja vse bolj premi\u0161ljen. “Dlje \u010daka, bolj spremlja razmere, ve\u010d primerja in se bistveno bolj premi\u0161ljeno odlo\u010da. \u010ce so dra\u017eji prevoz, energenti in hrana, mu za druge stvari ostane manj, kar pomeni manj porabe za dodatne izlete, velnes, bolj\u0161e restavracije, lokalna do\u017eivetja ali nakupe.” Turist torej ni ve\u010d impulziven, ampak bolj analiti\u010den. Bistveno bolj je ob\u010dutljiv na varnost in na razmerje med ceno in vrednostjo, poudarja sogovornica.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dr.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDr. Maja Uran Maravi\u0107 je profesorica na Fakulteti za turisti\u010dne \u0161tudije Turistica Univerze na Primorskem. Foto: Osebni arhiv<\/p>\n

Hrva\u0161ka kljub visokim cenam za nas ostaja privla\u010dna
\u010ceprav se pogosto zdi, da je cena klju\u010dni dejavnik pri izbiri destinacije, je dejansko stanje druga\u010dno. Turisti\u010dno povpra\u0161evanje je rezultat ve\u010d dejavnikov: razpolo\u017eljivega denarja in \u010dasa, ob\u010dutka varnosti, dostopnosti in poznavanja destinacije. To pojasnjuje tudi vztrajna priljubljenost hrva\u0161ke obale kljub rasti cen. “Danes se spra\u0161ujemo, koliko pla\u010dam, kaj za to dobim, koliko me je stal prevoz, koliko sem zapravil na destinaciji in predvsem koliko tveganja prevzamem ter kak\u0161na je logistika. Zato Slovenci \u0161e vedno radi potujemo na hrva\u0161ko morje, ker nam je blizu, ker ga poznamo, ker nam daje ob\u010dutek varnosti in predvidljivosti.”<\/p>\n

Bli\u017eina in logisti\u010dna enostavnost torej velikokrat prevladata nad preostalim. Trend, ki se je okrepil v \u010dasu pandemije, ostaja: turisti se raje odlo\u010dajo za bli\u017enje destinacije, oddaljene nekaj sto kilometrov, kamor se lahko odpravijo z avtomobilom. Tak\u0161na potovanja omogo\u010dajo ve\u010d nadzora nad stro\u0161ki in ve\u010djo fleksibilnost, \u010deprav tudi to ni brez izzivov, predvsem zaradi cen goriva. “Ne bomo nujno potovali manj, bomo pa potovali bolj premi\u0161ljeno, bli\u017eje in z ve\u010d nadzora nad prora\u010dunom,” poudarja Maja Uran Maravi\u0107.<\/p>\n

Slovenski turizem: premalo strate\u0161ki in ponekod \u010dezmeren
Negotovost v svetu je lahko tudi prilo\u017enost za slovenski turizem, ki je po mnenju Maje Uran Maravi\u0107 bolj izku\u0161en in bolj prilagodljiv kot neko\u010d, a ima \u0161e vedno svoje te\u017eave. “Komunikacijsko se hitro obrne na trge, ki so zanimivej\u0161i v takih razmerah. Po mojem mnenju imamo nezadostne nalo\u017ebe, ponekod zastarelo, premalo pestro ponudbo, odprto vpra\u0161anje glede dr\u017eavnih hotelov, po\u010dasne postopke ume\u0161\u010danja v prostor, te\u017eko pridobivanje gradbenih dovoljenj in pre\u0161ibko politi\u010dno podporo turizmu kot strate\u0161ki gospodarski panogi.” Klju\u010dni izzivi so zato po njenem mnenju jasni: ve\u010d nalo\u017eb, bolj\u0161a regionalna organiziranost turizma, dvig nizke dodane vrednosti, kadri, infrastruktura in upravljanje obiskovalcev.<\/p>\n

Pri zadnjem ima vse ve\u010dje te\u017eave celotna Evropa, mno\u017ei\u010dni turizem pomeni pritiske na stanovanja, promet in kakovost \u017eivljenja lokalnega prebivalstva. “Slovenija kot celota \u0161e ni med najbolj problemati\u010dnimi dr\u017eavami, ima pa posamezne kraje, kjer so ti pritiski zelo o\u010ditni.” Kot pravi Maja Uran Maravi\u0107, je klju\u010dno razumeti, da ni problem samo mno\u017ei\u010dnost turistov, ampak tudi to, kako te turisti\u010dne tokove usmerjamo.<\/p>\n

“\u010cezmernega turizma ne povzro\u010dajo turisti, ker imajo ti omejeno koli\u010dino nastanitev, ampak predvsem dnevni turisti. Te tokove je treba bolje upravljati. Primer dobre prakse je Ljubljana, kjer je rast turizma \u017ee dve desetletji ve\u010d kot 10-odstotna na leto, temu pa je zelo premi\u0161ljeno prilagajala infrastrukturo. Druga\u010de je na na\u0161ih tradicionalnih destinacijah, kjer je obseg infrastrukture tako reko\u010d enak, je pa izjemno veliko dnevnih obiskovalcev, ki ustvarjajo pritisk na promet, parkiranje, javni prostor \u2026 Zato imamo tudi negativne odzive lokalnega prebivalstva.”<\/p>\n

Re\u0161itve so v bolj\u0161em upravljanju tokov, razpr\u0161itvi obiskov \u010dez leto in razvoju ponudbe zunaj glavne sezone.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nekateri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNekateri slovenski kraji so \u010dezmerno zasi\u010deni s turisti, \u0161e vedno pa je veliko koti\u010dkov za umirjena do\u017eivetja v naravi, stran od mno\u017eic. Foto: MMC RTV SLO\/Polona Kova\u010d<\/p>\n

Trajnost vsi podpiramo, a se na dopustu “sprostimo”
Trajnost ostaja ena od klju\u010dnih tem sodobnega turizma, a tudi velik paradoks. Turisti jo sicer podpirajo, a se na dopustu pogosto vedejo manj odgovorno kot doma. Zato trajnost ne more temeljiti le na zavesti posameznika, temve\u010d mora biti vgrajena v sistem: infrastrukturo, upravljanje virov in turisti\u010dne produkte, pravi sogovornica. “Trajnost ne sme biti samo komunikacijska obljuba, ampak mora biti organizirana tako, da gostu omogo\u010da in ga celo preusmerja v odgovornej\u0161e ravnanje.” Kot opozarja, pa trajnost ni samo to, da se vedemo bolj primerno na okoljskem podro\u010dju, ampak tudi na dru\u017ebenem in ekonomskem. “Tu se moramo vpra\u0161ati, ali smo kot potro\u0161niki pripravljeni pla\u010dati 20, 30 odstotkov vi\u0161jo ceno za to, da bodo vi\u0161je pla\u010de v turizmu, da bodo imeli udele\u017eeni ve\u010d od tega, da ne bomo potovali z avtomobilom, da se ne bomo zapeljali do obre\u017eja jezera in tako naprej.”<\/p>\n

Slovenija ima na podro\u010dju “zelenega” turizma veliko prednosti. Podnebne spremembe zaradi vro\u010dih poletij \u017ee zmanj\u0161ujejo privla\u010dnost ju\u017enih in urbanih destinacij, medtem ko se pove\u010duje zanimanje za severnej\u0161e, gorske in bolj zelene kraje. Slovenija ima tu pestro ponudbo na majhnem prostoru, od Alp do morja. Klju\u010dno pa bo, kako bo to znala razviti in tr\u017eiti, pa tudi prilagoditi lokalnemu prebivalstvu. “Resno bomo morali razmi\u0161ljati o tem, kdaj imamo \u0161olske po\u010ditnice, kdaj dopust, da bomo to razvijali zunaj julija in avgusta.”<\/p>\n

Med pomembnimi trendi je tudi tako imenovani po\u010dasni turizem \u2013 umirjena, poglobljena do\u017eivetja v naravi, stran od digitalnega sveta in mno\u017eic. Slovenija tu lahko ponudi buti\u010dnost, naravo, gozdove, zdravili\u0161\u010da in pode\u017eelje. “Zelo lep primer tega je destinacija Ko\u010devsko, ki \u017ee deset let razvija gozdni turizem kot izrazito umirjeno izku\u0161njo. To je pravzaprav zelo lep primer tega, kako lahko Slovenija odgovarja na sodoben trend po\u010dasnej\u0161ih, mirnej\u0161ih in bolj poglobljenih potovanj.”<\/p>\n

Vse epizode Ob osmih najdete med podkasti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMaja Uran Maravi\u010d: Hrva\u0161ka obala nam \u0161e vedno daje ob\u010dutek predvidljivosti<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poletna podoba pla\u017ee Zlatni rat na Bra\u010du. Enostavnost in predvidljivost velikokrat prevladata pri odlo\u010danju za po\u010ditni\u0161ko destinacijo, zato…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67054,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[3984,585,124,62,37,58,60,38,6646,488],"class_list":{"0":"post-67053","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-bliznji-vzhod","9":"tag-hrvaska","10":"tag-ljubljana","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-trajnost","17":"tag-turizem"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116448130795939654","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67053","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67053"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67053\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67054"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67053"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67053"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67053"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}