{"id":67096,"date":"2026-04-22T12:12:09","date_gmt":"2026-04-22T12:12:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67096\/"},"modified":"2026-04-22T12:12:09","modified_gmt":"2026-04-22T12:12:09","slug":"bratusek-interventni-zakon-bi-se-moral-imenovati-vec-za-bogate-nic-za-mlade-in-nic-za-povprecne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67096\/","title":{"rendered":"Bratu\u0161ek: Interventni zakon bi se moral imenovati: Ve\u010d za bogate, ni\u010d za mlade in ni\u010d za povpre\u010dne"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Novinarska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNovinarska konferenca Svobode. Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

Tri poslanke najve\u010dje parlamentarne stranke Svoboda Alenka Bratu\u0161ek, Tamara Kozlovi\u010d in Lucija Tacer Perlin so se odzvale na predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali troj\u010dek NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca in Demokrati.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Alenka Bratu\u0161ek, trenutno \u0161e ministrica, ki opravlja teko\u010de posle, je poudarila, da interventni zakon za razvoj Slovenije po vsebini sploh ni interventne narave. Po njenih besedah zakon vsebuje zgolj dve re\u0161itvi, ki bi ju lahko \u0161teli za nujni ukrep in sicer zni\u017eanje DDV-ja za osnovno ko\u0161arico in ukrepi na podro\u010dju energetike.<\/p>\n

“Vse ostalo v zakonu so sistemske, dolgoro\u010dne re\u0161itve, ki bi morale biti urejene v sistemskih zakonih, ne pa v interventnem,” je dejala. Ob tem je zavrnila tudi sam naslov zakona. Po njenem mnenju je zavajajo\u010d in napa\u010den, saj zakon ne bo prispeval k razvoju dr\u017eave: “Po na\u0161i oceni bi se moral zakon imenovati: Da bodo bogati imeli \u0161e ve\u010d, ni\u010d za mlade in ni\u010d za povpre\u010dnega \u010dloveka.”<\/p>\n

Posebej je opozorila na napa\u010dno ocenjene finan\u010dne posledice zakona. Predlagatelji jih ocenjujejo na pribli\u017eno 571 milijonov evrov, Bratu\u0161kova pa meni, da bodo dejanski stro\u0161ki skoraj dvakrat vi\u0161ji, blizu ene milijarde evrov. Iz izra\u010dunov po njenem povsem manjka tudi 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni, \u010de bi upokojenci lahko delali in hkrati prejemali polno pokojnino.<\/p>\n

Kljub kritikam je izpostavila nekaj predlogov, ki gredo po njenem mnenju v pravo smer, med njimi zni\u017eanje DDV-ja na osnovno ko\u0161arico, ob nujni omejitvi trgovskih mar\u017e, ter ukrepe na podro\u010dju energentov. Spomnila je tudi, da je vlada cene elektrike in plina \u017ee omejila z 10. aprilom, ne \u0161ele s 1. julijem, kot predlaga zakon.<\/p>\n

Pozitivno je ocenila \u0161e nekatere spremembe za samostojne podjetnike, vendar opozorila, da se ti ukrepi ne smejo uporabljati za dav\u010dne obvode. Preostanek zakona pa po njenem pomeni privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in vi\u0161je pla\u010de za \u017ee danes najbolje pla\u010dane.<\/p>\n

“Ta zakon ne prina\u0161a re\u0161itev za mlade in povpre\u010dnega dr\u017eavljana,” je sklenila.<\/p>\n

Kozlovi\u010d: Razkroj javnega zdravstvenega sistema<\/p>\n

Tamara Kozlovi\u010d je ostro opozorila, da predlogi v interventnem zakonu po njenem mnenju pomenijo za\u010detek sistemati\u010dnega razkroja javnega zdravstvenega sistema in dodala, da se uresni\u010duje prav tisto, na kar so v Svobodi opozarjali \u017ee v volilni kampanji.<\/p>\n

“Amerikanizacija javnega zdravstva se je uradno za\u010dela,” je poudarila in opomnila, da zakon delo koalicije na razmejitvi med javnim in tr\u017enim zdravstvom vra\u010da na izhodi\u0161\u010de. Pod pretvezo kraj\u0161anja \u010dakalnih vrst po njenem mnenju v javni sistem vstopajo tr\u017eni izvajalci in netransparentne prakse, kar odpira vrata konfliktom interesov in poseganju v javno zdravstveno blagajno.<\/p>\n

Kozlovi\u010d je bila kriti\u010dna tudi do odnosa predlagateljev do pravne dr\u017eave. Opozorila je, da predlogi gladko spregledajo mnenje ustavnega sodi\u0161\u010da, ki je po njenem dosedanji koaliciji pritrdilo, da je razmejitev javnega in tr\u017enega zdravstva pravilna pot ter dol\u017enost zakonodajalca in vlade.<\/p>\n

Posebej problemati\u010dna se ji zdi tako imenovana ureditev “troj\u010dka”, ki po njenem prina\u0161a \u0161tevilna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mre\u017ee. Med njimi je na\u0161tela ve\u010djo odvisnost javnih zavodov od tr\u017enih izvajalcev, manj\u0161o stabilnost izvajanja storitev ter slab\u0161o motivacijo zaposlenih v javnem zdravstvu.<\/p>\n

“Vsi ti ukrepi pove\u010dujejo stro\u0161ke javne zdravstvene blagajne, v katero vpla\u010dujemo vsi dr\u017eavljani, hkrati pa dajejo prednost izvajanju storitev izven delovnega razmerja,” je opozorila. Po njenem prepri\u010danju predlagani ukrepi ne skraj\u0161ujejo \u010dakalnih vrst, ne izbolj\u0161ujejo dostopnosti, temve\u010d celo zni\u017eujejo kakovost zdravstvene obravnave in pove\u010dujejo tveganja za paciente.<\/p>\n

V Svobodi po njenih besedah odlo\u010dno nasprotujejo modelu, v katerem si zdravljenje lahko privo\u0161\u010dijo le najpremo\u017enej\u0161i. “V Svobodi smo proti amerikanizaciji javnega zdravstva, ko si zdravljenje lahko privo\u0161\u010dijo izklju\u010dno najpremo\u017enej\u0161i, In \u0161e ti v Ameriki bankrotirajo. To, kar predlaga desni troj\u010dek, nikakor ni re\u0161itev za ljudi, to so re\u0161itve za tiste, ki v na\u0161i bolezni vidijo poslovno prilo\u017enost. To je pot divje privatizacije javnega zdravstva, zato v Svobodi vsem predlogom na podro\u010dju zdravstva v interventnem zakonu odlo\u010dno nasprotujemo. Javno zdravstvo ni in ne sme biti tr\u017ena dejavnost. mora biti dostopno vsem pod enakimi pogoji. Ne smejo si ga privo\u0161\u010diti samo najpremo\u017enej\u0161i in predvsem pa mora ostati, solidarno,” je sklenila Kozlovi\u010d in dodala, da se bodo v Svobodi za to \u0161e naprej aktivno zavzemali.<\/p>\n

Interventni zakon postavlja pod vpra\u0161aj dose\u017eke stanovanjske zakonodaje<\/p>\n

Po besedah Lucije Tacer Perlin je najve\u010dja razlika med mlaj\u0161o generacijo in prej\u0161njimi prav v dostopnosti stanovanj, kar po njenem mnenju predstavlja klju\u010dno neenakost dana\u0161njega \u010dasa. Opozorila je, da je prej\u0161nja vlada na tem podro\u010dju naredila pomembne korake, ki jih zdaj predlagani interventni zakon postavlja pod vpra\u0161aj.<\/p>\n

“Zagnali smo najve\u010dji investicijski cikel v javna najemna stanovanja \u2013 sto milijonov evrov na leto oziroma milijardo v desetih letih,” je poudarila in dodala, da so se poleg gradnje lotili tudi urejanja stanovanjskega trga. Med pomembnej\u0161imi ukrepi je izpostavila omejitev oddajanja stanovanj prek platforme Airbnb na 60 dni v ob\u010dinah s stanovanjskim problemom.<\/p>\n

Po njenih besedah interventni zakon predvideva zamik te omejitve, kar po njenem ka\u017ee na napa\u010dne prioritete. “Zdi se, da interesi lastnikov Airbnbjev dobijo prednost pred interesi mladih in pred tem, da mladi sploh dobimo stanovanja,” je bila kriti\u010dna.<\/p>\n

Cilj po besedah Tacer Perlin ostajajo ni\u017eje in dostopne najemnine, kar je mogo\u010de dose\u010di predvsem z dodatno gradnjo javnih stanovanj. “Stanovanja, ki so dostopna po ni\u017ejih najemninah, omogo\u010dajo, da lahko mladi var\u010dujemo in \u017eivimo dostojno tudi ob ni\u017ejih pla\u010dah,” je dejala. Kot pomemben je izpostavila tudi drugi cilj, omogo\u010diti dostop do lastni\u0161kega stanovanja, in sicer z izbolj\u0161animi shemami za la\u017eje pridobivanje kreditov.<\/p>\n

Ob tem je opozorila na slab zgled preteklih re\u0161itev. Spomnila je na poskus iz mandata pred sedanjo vlado, ko so z nedomi\u0161ljeno shemo zagotovili le pet stanovanj. “Tak\u0161ne ukrepe je treba zasnovati premi\u0161ljeno, v javnem interesu, ne v interesu ozke skupine posameznikov,” je poudarila.<\/p>\n

Bratu\u0161ek: Svoboda bo zelo glasna opozicija<\/p>\n

Bratu\u0161ek je tudi spomnila na izku\u0161nje iz preteklih desnih vlad. Izpostavila je obdobje prve vlade Janeza Jan\u0161e med letoma 2004 in 2008, ko so po njenem mnenju z nepremi\u0161ljenimi dav\u010dnimi ukrepi ustvarili resne javnofinan\u010dne te\u017eave. “Leta 2009 so za seboj pustili katastrofalen primanjkljaj in javnofinan\u010dno sliko, ki smo jo skupaj z ban\u010dno luknjo sanirali \u0161ele leta 2013,” je poudarila.<\/p>\n

Po njenih besedah je to klju\u010dna razlika med levimi in desnimi vladami. “Mi delamo za ljudi in javne sisteme, za javno zdravstvo, javno \u0161olstvo in dolgotrajno oskrbo. Oni pa delajo za najbogatej\u0161e,” je dejala in \u0161e enkrat opozorila, da bo povpre\u010den dr\u017eavljan od zakona imel zelo malo, le nekaj centov ali evrov pri osnovni ko\u0161arici in energiji, medtem ko bodo posamezniki iz najvi\u0161jih dohodkovnih razredov pridobili tudi do 200 tiso\u010d evrov vi\u0161jih prihodkov.<\/p>\n

Bratu\u0161kova je bila posebej kriti\u010dna do predloga tako imenovane socialne oziroma razvojne kapice. Spomnila je, da so se v stranki zavzemali za razbremenitev srednjega razreda, vendar ne na na\u010din, kot ga predlaga zakon. “Srednji razred se ne za\u010dne pri 7.500 evrih, ampak mnogo prej. Poleg tega smo poudarjali postopnost, ne pa rez \u010dez no\u010d,” je dejala. Po njenem predlog koristi predvsem enemu odstotku najbogatej\u0161ih, medtem ko medicinske sestre, razvojni in\u017eenirji ter IT-strokovnjaki od njega ne bodo imeli ni\u010d.<\/p>\n

Ob tem je opozorila, da vlada ne pojasnjuje, kako bo zapolnila prora\u010dunsko luknjo, ki jo zakon ustvarja. “Ali to pomeni nov ZUJF, zni\u017eevanje pokojnin, uvedbo \u0161olnin ali posege v porodni\u0161ke pravice? Tega niso povedali ne ljudem ne dr\u017eavnemu zboru,” je bila kriti\u010dna.<\/p>\n

Poudarila je, da bi bili v opoziciji pripravljeni podpreti pravi interventni zakon, usmerjen izklju\u010dno v bla\u017eenje energetske krize, vklju\u010dno z zni\u017eanjem DDV na osnovno ko\u0161arico in omejitvijo trgovskih mar\u017e. “Vse ostalo so sistemski ukrepi, ki sodijo v lo\u010dene zakone. \u010ce vse zme\u0161a\u0161 v en interventni paket, podpore te\u017eko pri\u010dakuje\u0161,” je dodala.<\/p>\n

Bratu\u0161kova se je dotaknila tudi o\u010ditkov glede javnofinan\u010dnega stanja. Po njenih besedah je bil ob prevzemu oblasti prora\u010dun v slab\u0161em stanju, kot se danes prikazuje, o\u010ditki o izjemno slabem prvem leto\u0161njem \u010detrtletju pa so po njenem zavajajo\u010di. Izpostavila je tudi primerjave s preteklimi leti in opozorila na visoko zadol\u017eevanje v \u010dasu covidnih vlad.<\/p>\n

“V letih od 2022 do 2026 je ta vlada za investicije namenila 9,4 milijarde evrov, zadol\u017eila pa se je za 8,3 milijarde. Samo v dveh letih covidne vlade pa se je dr\u017eava zadol\u017eila za devet milijard evrov,” je poudarila.<\/p>\n

Ob koncu je dejala, da je trenutna koalicija po njenem mnenju \u017ee oblikovana in da gre za izrazito desno vlado. V opoziciji pa bodo, kot je napovedala, konstruktivni, a glasni. “Ko bo \u0161lo za pravno dr\u017eavo, \u010dlovekove pravice, javno zdravstvo, \u0161olstvo in dolgotrajno oskrbo, bomo zelo jasna in glasna opozicija,” je sklenila.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Novinarska konferenca Svobode. Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107 Tri poslanke najve\u010dje parlamentarne stranke Svoboda Alenka Bratu\u0161ek, Tamara Kozlovi\u010d in Lucija…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67097,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[16625,7209,1911,6374,59,61,62,37,58,60,38,21614],"class_list":{"0":"post-67096","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-interventni-zakon","9":"tag-javno-zdravstvo","10":"tag-mladi","11":"tag-privatizacija","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-stanovanjska-zakonodaja"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116448300013292404","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67096","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67096"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67096\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67097"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67096"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67096"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67096"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}