Srednja in vzhodna Evropa je v letu 2025 v ste\u010dajne ali reorganizacijske postopke poslala 46.161 podjetij, po 126 na dan. Po treh letih neprekinjenega nara\u0161\u010danja se je dinamika prvi\u010d umirila, ugotavlja peta letna \u0161tudija kreditnega zavarovalnika Coface, objavljena aprila 2026. Rast je zna\u0161ala komaj 0,3 odstotka. A \u0161tudija pokriva obdobje pred 28. februarjem 2026, ko je izbruh konflikta v Iranu in blokada Hormu\u0161ke o\u017eine iz temelja spremenila pogoje, pod katerimi srednjeevropska podjetja poslujejo.<\/p>\n
Coface je v \u0161tudiji opredelil tri sektorje z nadpovpre\u010dno rastjo ste\u010dajnih postopkov v letu 2025: transport, proizvodnja in gradbeni\u0161tvo. Vsi trije so danes pod najhuj\u0161im pritiskom iranske krize. Transportnim podjetjem je dizel dra\u017eji za 40 odstotkov. Proizvodna podjetja pla\u010dujejo dra\u017eje vhodne surovine in se soo\u010dajo s padajo\u010dimi naro\u010dili iz Nem\u010dije, ki je prej\u0161nji teden prepolovila napoved leto\u0161nje gospodarske rasti na 0,5 odstotka. Gradbeni sektor \u010daka na odlo\u010ditve o obrestnih merah, ki jih je Evropska centralna banka zamrznila ravno takrat, ko je trg pri\u010dakoval nadaljnja zni\u017eanja.<\/p>\n
Ste\u010dajni in reorganizacijski postopki v srednji in vzhodni Evropi v letu 2025Dr\u017eavaSprememba 2025\/2024SmerPoljska+17,8 %\u25b2Slovenija+12,9 %\u25b2Srbija+9,6 %\u25b2\u010ce\u0161ka+8,7 %\u25b2Romunija+3,8 %\u25b2Estonija+1,1 %\u2248Bolgarija\u22126,2 %\u25bcMad\u017earska\u22126,6 %\u25bcLatvija\u22127,4 %\u25bcLitva\u221213,0 %\u25bcSlova\u0161ka\u221214,5 %\u25bcHrva\u0161ka\u221218,6 %\u25bcRegija skupaj: 46.043 \u2192 46.161 (+0,3 %)Vir: Coface CEE Insolvency Study 2026 | lider.si<\/p>\n
Regionalni podatek o 46.000 postopkih zamegljuje globoke razlike med dr\u017eavami. Slovenija je v letu 2025 zabele\u017eila 12,9-odstotno rast, \u010ce\u0161ka 8,7-odstotno, Srbija 9,6-odstotno. Hrva\u0161ka je \u0161la v nasprotno smer in zabele\u017eila 18,6-odstotni padec, ki ga Coface pripisuje normalizaciji po energetski krizi in postopnemu ukinjanju izrednih ukrepov iz \u010dasa pandemije.<\/p>\n
Dale\u010d najve\u010djo rast, 17,8 odstotka, je zabele\u017eila Poljska, a ne zato, ker bi podjetja mno\u017ei\u010dno propadala. Cofaceova analiza vzrok pripisuje \u0161ir\u0161i uporabi postopkov prestrukturiranja, ki so jih podjetja sprva za\u010dela uporabljati med pandemijo in jih zdaj redno koristijo za re\u0161evanje likvidnostnih te\u017eav. Gre za reorganizacijo po pravni poti, ne za propadanje, in poljski pravni okvir v praksi deluje.<\/p>\n
Mateusz Dadej, regionalni ekonomist Cofacea, v \u0161tudiji opozarja, da stabilizacija na ravni regije prikriva vse globlji razkol med dr\u017eavami, ki ga dolo\u010dajo nacionalni regulatorni okviri, fiskalne odlo\u010ditve in izpostavljenost zunanjemu povpra\u0161evanju. Cofaceov globalni pregled ste\u010dajev iz januarja 2026, objavljen \u0161e pred izbruhom vojne, je za Nem\u010dijo napovedoval 1-odstotno rast ste\u010dajev in svaril, da bi \u017ee dvig obrestnih mer za 25 bazi\u010dnih to\u010dk svetovno rast ste\u010dajev pospe\u0161il na \u0161tiri do pet odstotkov. Iranska kriza je ta scenarij postavila na mizo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Srednja in vzhodna Evropa je v letu 2025 v ste\u010dajne ali reorganizacijske postopke poslala 46.161 podjetij, po 126…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67113,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[500,65,66,462,1522,37,60,38,3387],"class_list":{"0":"post-67112","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-eu","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-nafta","12":"tag-podjetja","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-stecaj"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116448366731105146","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67112","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67112"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67112\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67113"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67112"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67112"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67112"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}