{"id":67120,"date":"2026-04-22T12:33:07","date_gmt":"2026-04-22T12:33:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67120\/"},"modified":"2026-04-22T12:33:07","modified_gmt":"2026-04-22T12:33:07","slug":"v-slg-celje-netekstovna-hisa-marije-pomocnice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67120\/","title":{"rendered":"V SLG Celje netekstovna Hi\u0161a Marije Pomo\u010dnice"},"content":{"rendered":"

\n Datum 22. april 2026 13:00\n <\/p>\n

\n \u010cas branja 5 min\n <\/p>\n

Hi\u0161a Marije Pomo\u010dnice bo\u00a0peta\u00a0premiera\u00a0sezone, ki so jo v SLG Celje v celoti posvetili Ivanu Cankarju. “Uprizoritev brez besed nastaja po motivih njegovega istoimenskega romana, ki ga ustvarjalna ekipa prevaja v sodoben, izrazito vizualen ter \u010duten gledali\u0161ki jezik in ga oblikuje kot manifest dekli\u0161tva. Pri tem ne ostaja zgolj pri rekonstrukciji Cankarjevega dela, temve\u010d jo nadgrajuje z elementi sodobnosti in osebnimi izku\u0161njami ustvarjalk in ustvarjalcev, s \u010dimer vzpostavlja dialog med preteklostjo in sedanjostjo,” so zapisali v SLG Celje.<\/p>\n

Cankar je v\u00a0romanu Hi\u0161a Marije Pomo\u010dnice ustvaril netipi\u010dne \u017eenske like – mlade \u017eenske, ki v hiralnici \u010dakajo na smrt in obujajo travme iz svojih dru\u017einskih okolij. Re\u017eiserka \u017diva Bizovi\u010dar in dramaturg Nik \u017dnidar\u0161i\u010d sta motive iz romana uporabila kot izhodi\u0161\u010de za uprizoritev brez besed, ki prepleta sakralnost romana in sodobnej\u0161o senzibiliteto dekli\u0161tva.<\/p>\n

“Hi\u0161a Marije Pomo\u010dnice je zame gotovo eno\u00a0najlep\u0161ih Cankarjevih besedil. Najbolj me je pritegnila prav skupnost deklet, ki znotraj sistema hiralnice, v prostoru tik pred smrtjo, ustvarjajo neko svoje \u017eivljenje. Medtem ko \u010dakajo, da se njihovo dekli\u0161ko \u017eivljenje izte\u010de, pravzaprav zares \u017eivijo\u00a0ter v tem procesu na novo premislijo svoje pretekle izku\u0161nje, odnose z dru\u017eino in travme, ki so jih zaznamovale. Na neki na\u010din jih celo razre\u0161ujejo ali pa jih vsaj prvi\u010d zares pogledajo,”\u00a0je povedala re\u017eiserka \u017diva Bizovi\u010dar. “Zelo me zanima koncept dekli\u0161tva kot nekak\u0161nega vmesnega, liminalnega prostora, ujetega med otro\u0161tvo in odraslostjo. To je \u010das, ko se za\u010dnemo zavedati sveta odraslih, hkrati pa vanj \u017ee postopoma vstopajo tudi patriarhalni vzorci in strukture. Prav tukaj smo na\u0161li mo\u010dne vzporednice s sodobnim \u010dasom in lastnimi izku\u0161njami odra\u0161\u010danja \u2013 s tem, kako smo same do\u017eivljale to obdobje,”\u00a0je \u0161e dodala re\u017eiserka.<\/p>\n

\"Pred<\/a><\/p>\n

Uro\u0161 Ho\u010devar<\/p>\n

“Odlo\u010ditev, da bo predstava brez besed oziroma brez klasi\u010dnega dramskega teksta, je bila sprejeta zelo zgodaj v procesu. \u017deleli smo uprizarjati Cankarja, ne da bi bili pri tem neposredno obremenjeni z njegovim besedilom. Njegova mo\u010d se namre\u010d ka\u017ee predvsem v podobah, ki jih ustvarja, in v na\u010dinu, kako skoznje\u00a0razpira notranje svetove ter travme likov. Prav tako smo se odlo\u010dili za zmanj\u0161anje \u0161tevila likov. Namesto \u0161tirinajst deklic\u00a0jih imamo pet, ob njih pa \u0161e lika Jezusa in Marije. S tem se vzpostavi zaprta skupnost, izoliran svet brez zunanjih vplivov in obiskov,”\u00a0je povedal dramaturg Nik \u017dnidar\u0161i\u010d in dodal: “Pomembno je poudariti, da gre pri ‘nemosti’\u00a0predstave za zavesten uprizoritveni postopek. Temelji na materialnosti, na teksturah, ob\u010dutjih, zvokih, in manj na besedni izmenjavi. Tak pristop se je izkazal blizu tudi samemu bistvu dekli\u0161tva, ki pogosto i\u0161\u010de druga\u010dne, bolj senzualne na\u010dine izra\u017eanja.”<\/p>\n

“Presenetilo me je, kako brez te\u017eav smo se lahko odrekli tekstu, ne da bi se s tem odpovedali Cankarju, kar jasno ka\u017ee, kako izjemno mo\u010dno je pisal v podobah. Presenetilo me je, kako natan\u010dno je Cankar ujel ob\u010dutke, situacije in izku\u0161nje, ki so mi osebno zelo blizu, skoraj bole\u010de znane iz otro\u0161tva. Prav zato sem \u0161e posebej hvale\u017ena za skupnost, ki se je vzpostavila v procesu \u2013 to dekli\u0161ko skupnost, skupaj z likom Jezusa, saj mi je pomagala znova soo\u010diti se z ne\u010dim, kar je hkrati grenko in sladko – z dekli\u0161tvom oziroma otro\u0161tvom,”\u00a0je povedala igralka Mojka Kon\u010dar.<\/p>\n

Otro\u0161tvo se v predstavi ne razpira zgolj kot prostor idealov, temve\u010d kot prostor, ki ga najmo\u010dneje dolo\u010dajo odrasli. Stik z njimi je redko ljube\u010d in ne\u017een, saj predvsem rojeva travme, ki jih dekleta v za\u010dasni skupnosti sestrstva skupaj predelujejo. S tem se poleg odra\u0161\u010danja njihovih teles razvija tudi njihovo samozavedanje in sposobnost za bli\u017eino, zaupanje in upor. Uprizoritev njihove notranje svetove ri\u0161e z izrazito ekspresionisti\u010dnimi in simbolisti\u010dnimi principi, s sodobnimi gledali\u0161kimi postopki jih pretvarja v \u017eive podobe, ki se rojevajo iz realnega in prehajajo v grozljivo. In vendar v tem niso nikoli same, druga za drugo skrbijo in si pomagajo. V tak\u0161ni skupnosti posebno mesto zavzemajo tudi liki, ki vanjo niso direktno vklju\u010deni: sestra Cecilija, ki za dekleta skrbi, vzpostavlja rutino in predstavlja edino prisotno materinsko figuro, ter Jezus Kristus, ki se iz kipca na steni prelevi v prijatelja deklet, s katerim se lahko igrajo, pogovarjajo, se vanj zaljubijo, so \u0161e sporo\u010dili iz SLG Celje.\u00a0<\/p>\n

“\u010ceprav zgodbo \u0161e vedno pripovedujemo, to po\u010dnemo brez besed, kar pomeni, da smo morali razviti nov jezik \u2013 skozi telo, kompozicijo, slike, ritem in odnose. Tak\u0161en na\u010din dela zahteva veliko natan\u010dnosti in ob\u010dutljivosti, hkrati pa odpira prostor za ve\u010djo ustvarjalnost,” je povedal igralec Lovro Zafred.<\/p>\n

Ustvarjalsko ekipo sestavljajo re\u017eiserka in soavtorica koncepta \u017diva Bizovi\u010dar, dramaturg in soavtor koncepta Nik \u017dnidar\u0161i\u010d, scenografka Karolina Kotrbov\u00e1, kostumografka Nina \u010cehovin, avtor glasbe Ga\u0161per Lovrec, koreografka Bojana Robinson, oblikovalec svetlobe Ju\u0161 A. Zidar, svetovalka za petje Melani Popit De Bock.V uprizoritvi igrajo: Ma\u0161a Gro\u0161elj,\u00a0Lucija Harum, Mojka Kon\u010dar,\u00a0Ivana Percan Kodarin, k. g.,\u00a0Eva Stra\u017ear, Jagoda Tovirac in Lovro Zafred.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Datum 22. april 2026 13:00 \u010cas branja 5 min Hi\u0161a Marije Pomo\u010dnice bo\u00a0peta\u00a0premiera\u00a0sezone, ki so jo v SLG…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67121,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23],"tags":[162,21618,12313,21619,62,968,37,58,60,38,8031],"class_list":{"0":"post-67120","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-celje","8":"tag-celje","9":"tag-hisa-marije-pomocnice","10":"tag-ivan-cankar","11":"tag-pred-premiero","12":"tag-si","13":"tag-slg-celje","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-ziva-bizovicar"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116448382380934547","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67120","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67120"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67120\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67120"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67120"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67120"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}