V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le re\u0161itve za ni\u017eji davek na dodano vrednost za osnovno ko\u0161arico, zamejitev cen energentov in spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse drugo gre na \u0161kodo mladih in srednjega razreda, je povedala poslanka Alenka Bratu\u0161ek.<\/p>\n
Bratu\u0161ek: Finan\u010dne posledice bodo dvakrat\u00a0vi\u0161je<\/p>\n
Finan\u010dne posledice predloga, ki so ga v DZ vlo\u017eile stranke t. i. tretjega politi\u010dnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, bodo po besedah Bratu\u0161ek bistveno vi\u0161je od navedenih. “Predlagatelji jih navajajo v vi\u0161ini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat ve\u010d oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov,”\u00a0je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v vi\u0161ini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, \u010de bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino.<\/p>\n
Predlog za zni\u017eanje davka na dodano vrednost za osnovno ko\u0161arico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi mar\u017eo trgovcem, “da ne dobimo vojnih dobi\u010dkarjev”, je poudarila Bratu\u0161ek. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina \u017ee zamejila z 10. aprilom, ne \u0161ele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji.<\/p>\n
V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30 tiso\u010d evrov, je dodala Bratu\u0161ek. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi re\u0161itev samostojne podjetnike spodbujala k dav\u010dnim obvodom za zni\u017eevanje pla\u010dila davkov.<\/p>\n
“Vse drugo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in vi\u0161je pla\u010de za en odstotek \u017ee danes najbolje pla\u010danih in najbogatej\u0161ih Slovencev,”\u00a0je opozorila Bratu\u0161ek.<\/p>\n
“Za\u010denja se\u00a0amerikanizacija javnega zdravstva”<\/p>\n
Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovi\u010d, se bo s tem interventnim zakonom uradno za\u010dela amerikanizacija javnega zdravstva. “Predlagatelj ves na\u0161 trud za razmejitev javnega in tr\u017enega zdravstva vra\u010da na to\u010dko ni\u010d in pod pretvezo skraj\u0161anja \u010dakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spu\u0161\u010da tr\u017ene izvajalce in netransparentne prakse. Na ste\u017eaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov,”\u00a0je povedala.<\/p>\n
Predlagana ureditev troj\u010dka po njenih besedah prina\u0161a \u0161tevilna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mre\u017ee, pove\u010duje odvisnost javnih zavodov od tr\u017enih izvajalcev, zmanj\u0161uje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in pove\u010duje odhodke javne zdravstvene blagajne. “Ukrepi ne skraj\u0161ujejo \u010dakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanj\u0161ujejo kakovost zdravstvenih obravnav,”\u00a0je poudarila.<\/p>\n
Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajo\u010de koalicije za ve\u010d stanovanj za mlade. Zdaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoro\u010dnega oddajanja stanovanj v ob\u010dinah s stanovanjskimi te\u017eavami. “Interesi lastnikov stanovanj za kratkoro\u010dni najem dobijo prednost pred mladimi,”\u00a0je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi dr\u017eavljani lahko ni\u017eje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi.<\/p>\n
Bratu\u0161ek je spomnila na vlado Janeza Jan\u0161e med letoma 2004 in 2008, ki je “zelo nepremi\u0161ljeno in rokohitrsko ukinila davek na izpla\u010dane pla\u010de, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam ban\u010dne luknje, kar nam je uspelo sanirati \u0161ele leta 2013”. Klju\u010dna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, \u0161olstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatej\u0161e.<\/p>\n
Podmladki SD, Levice in Piratov: Predlogi tretjega bloka ogro\u017eajo mlade<\/p>\n
Na predlog\u00a0interventnega zakona t. i. tretjega bloka so se odzvali tudi podmladki strank SD, Levica in Pirati.\u00a0Predstavnike podmladkov posebej skrbi predlog zakona strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica o uvedbi \u0161tudentskega samostojnega podjetnika.<\/p>\n
Kot je na dana\u0161nji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Jan Stergar iz Mlade Levice, mladim pri delu na napotnico danes pripadajo pravice s podro\u010dij odmora, delovnega \u010dasa ter varnosti in zdravja pri delu, zagotovljena jim je tudi minimalna urna postavka. “\u0160tudentski s. p. teh pravic ne zagotavlja, obenem pa bi z njim stro\u0161ke pla\u010devanja socialnih prispevkov prevzeli mladi. Posledi\u010dno se pojavlja realna skrb, da bi delodajalci to izrabljali in mlade silili, da delajo prek \u0161tudentskega s. p.,” je povedal.<\/p>\n
Stergar je prepri\u010dan, da bi zakon deloval kot vzvod za nadaljnjo prekarizacijo med mladimi. “Mladi so v Sloveniji \u017ee zdaj ena izmed najbolj prekariziranih skupin, delodajalci pa njihov status izrabljajo predvsem za poceni delovno silo. Mladi so \u017ee zdaj sistemati\u010dno \u017ertve kr\u0161itev delavskih pravic in za to ve\u010dinoma prejemajo mizerno pla\u010dilo, ta zakon pa bi situacijo samo \u0161e poslab\u0161al,” je posvaril.<\/p>\n
Spomnil je \u0161e, da je Slovenija neko\u010d \u0161tudentski s. p. \u017ee poznala, leta 2013 pa ga je ukinila prav vlada Janeza Jan\u0161e, katere del je bila tudi NSi. Razlog za ukinitev so bile ravno \u0161tevilne zlorabe in negativne posledice za mlade delavce, je navedel. Izpostavil je \u0161e, da tretji blok svojega predloga ni uskladil z nobeno od mladinskih organizacij ali z drugimi socialnimi partnerji.<\/p>\n
Podobne skrbi imajo tudi v Mladih Piratih. Matic Leon Bo\u017ei\u010d iz tega podmladka je opozoril, da predlog v preambuli govori o uspe\u0161nih zgodbah ameri\u0161kih tehnolo\u0161kih velikanov, denimo Microsofta in Appla. Predlagatelji se o\u010ditno ne zavedajo, “da ta podjetja niso bila produkt enega samega posameznika, ampak so bila skupen projekt, \u0161lo je za to, da se je ve\u010d ljudi zdru\u017eilo in ustanovilo ve\u010dje podjetje”, je utemeljil in dodal, da predlagatelji o\u010ditno ne razumejo podjetni\u0161tva.<\/p>\n
\u010ce bi se res \u017eelelo spodbujati podjetni\u0161tvo med mladimi, bi bilo treba predvideti njihovo nadaljnjo podjetni\u0161ko pot, denimo razvoj s. p. v zadrugo, d. o. o., d. d.., “ne pa, da se ostane samo pri s. p., saj to nakazuje, da gre le za poskus pove\u010devanja prekarstva in s tem ni\u017eanje stro\u0161kov dela za delodajalce”.<\/p>\n
Luka Rotar iz Mladega foruma SD pa se je obregnil \u0161e ob predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. V njem je prepoznal “gol populizem, prazne obljube in poskus ugajanja najbogatej\u0161im v na\u0161i dr\u017eavi brez vsakr\u0161ne ekonomske podlage za take posege”.<\/p>\n
“Rezali bi davek na oddajanje nepremi\u010dnin, kar bo na trgu s tako prese\u017enim povpra\u0161evanjem samo pomenilo ve\u010dji dobi\u010dek za najemodajalce. Uvedli bi socialno kapico, \u010deprav so jo preimenovali v razvojno in nanjo prilepili nalepko srednjega sloja, da bi ljudem prikrili dejstvo, da bi zaradi nje ve\u010dina morala subvencionirati dav\u010dne olaj\u0161ave enemu odstotku najbogatej\u0161ih. Podobne trike bi izvajali z DDV in mikro podjetji,” je nanizal.<\/p>\n
Rde\u010da nit zakona je po njegovih besedah opusto\u0161enje prora\u010duna, brez resnih odgovorov, kako to luknjo pokriti ali katero storitev ukiniti. “Skratka, fiskalna nepismenost,” je bil oster. Izpostavil je \u0161e, da predlog zakona po svoji vsebini sploh ni interventen, saj ne re\u0161uje neke konkretne krize, globoko pa posega v vrsto podro\u010dij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le re\u0161itve za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67184,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[6238,5522,16625,1911,12283,1459,59,61,62,37,58,60,38,3309,3047],"class_list":{"0":"post-67183","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-davek","9":"tag-energenti","10":"tag-interventni-zakon","11":"tag-mladi","12":"tag-odziv","13":"tag-pokojnine","14":"tag-republic-of-slovenia","15":"tag-republika-slovenija","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-svoboda","22":"tag-zdravstvo"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116448586905915135","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67183","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67183"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67183\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67184"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67183"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67183"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67183"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}