\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Delo](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67037558.jpg\" "\\"Delo")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelo Andreja Jemca iz leta 1959. Foto: Galerija Pre\u0161ernovih nagrajencev<\/p>\n
Jem\u010devi akvareli, povezani z Grafenauerjevo poezijo
Slikar in knji\u017eevnik se poznata \u017ee vse od 70. let in sta skozi desetletja spremljala drug drugega \u2013 Andrej Jemec (1934) je bral poezijo Nika Grafenauerja (1940), ta pa je spremljal njegovo slikarstvo in o njem tudi ve\u010dkrat pisal. Oba spadata med osrednje ustvarjalce svojega \u010dasa, sta tudi Pre\u0161ernova nagrajenca in \u010dlana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), so povedali v Gorenjskem muzeju, v okviru katerega deluje Galeriji Pre\u0161ernovih nagrajencev.<\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Galerija Pre\u0161ernovih nagrajencev<\/p>\n Razstava in nastajajo\u010da knjiga sta poklon njunemu delu in dolgotrajni ustvarjalni bli\u017eini. Na razstavi je na ogled izbor Jem\u010devih gva\u0161ev, akvarelov in slik, ki so med letoma 1959 in 2025. Ob njej se oblikuje likovno-pesni\u0161ka zbirka Samotni sij, ki slikarjeve akvarele povezuje s knji\u017eevnikovo poezijo.<\/p>\n Jaz nikdar ne more biti jaz, \u010de je sam. \u0160ele takrat se ga da razlo\u010diti, ko ho\u010de iz sebe drugam.<\/p>\n Niko Grafenauer: Jaz (1987)<\/p>\n “Pesni\u0161tvo Nika Grafenauerja in slikarstvo Andreja Jemca nastajata v razli\u010dnih umetni\u0161kih jezikih, vendar izhajata iz podobnega notranjega izvora. Oba umetnika sta ve\u010dkrat poudarila pomen naklju\u010dja v ustvarjalnem procesu \u2013 tistega trenutka, ko se nekaj nepri\u010dakovanega zgodi in odpre pot podobi ali besedi. Toda to nikoli ni povsem naklju\u010dno: v tak\u0161nih trenutkih se prepletajo spomini, izku\u0161nje, branje, sre\u010danja in \u010das, ki se nalaga v umetnikovi zavesti,” je v razstavnem besedilu poudaril vodja galerije Marko Arne\u017e.<\/p>\n Pustiti prostor tudi za nepredvidljivo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
O tem razmi\u0161lja tudi Grafenauer v eseju Nebo pod nogami iz leta 2001, v katerem opisuje, kako pesnika oblikujejo \u0161tevilni vplivi \u2013 od literature, filozofije in zgodovine do osebnih do\u017eivetij in nenadnih dogodkov, ki se vtisnejo v notranji svet. Pesni\u0161ki glas se ne porodi iz ene same ideje, temve\u010d iz dolgega procesa notranjega zorenja. Kar se zdi kot naklju\u010dje, je pogosto del globljega toka \u017eivljenja, ki pesnika vodi k lastni besedi. Podoben odnos do ustvarjalnega procesa je zaznati tudi v Jem\u010devem slikarstvu. Njegove podobe ne izhajajo iz vnaprej dolo\u010denih zamisli, temve\u010d nastajajo kot odprt proces, v katerem barva, poteza in svetloba postopoma razkrivajo svojo notranjo logiko.<\/p>\n