{"id":67531,"date":"2026-04-22T19:30:10","date_gmt":"2026-04-22T19:30:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67531\/"},"modified":"2026-04-22T19:30:10","modified_gmt":"2026-04-22T19:30:10","slug":"orbanov-svet-iluzij-se-je-razblinil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67531\/","title":{"rendered":"Orbanov svet iluzij se je razblinil"},"content":{"rendered":"

Ko je nekaj dni pred volitvami mad\u017earskega premierja Viktorja Orbana pri\u0161el podpret ameri\u0161ki podpredsednik JD Vance, je na shodu v Budimpe\u0161ti po telefonu poklical predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta je Orbana med drugim opisal kot fantasti\u010dnega \u010dloveka, ki ni dovolil, da bi mno\u017ei\u010dne migracije uni\u010dile Mad\u017earsko in ki je Mad\u017eare obdr\u017eal na Mad\u017earskem.<\/p>\n

Orbanov upor proti politiki odprtih vrat leta 2015 …<\/p>\n

Trump je seveda mislil na migrantsko krizo leta 2015, ko se je Viktor Orban res izkazal kot upornik proti tedanji evropski voditeljici \u0161tevilka ena Angeli Merkel in njeni politiki odprtih vrat za migrante. \u017de spomladi tega leta je prvi glasno nasprotoval obveznim migrantskim kvotam za vse \u010dlanice EU, ki jih\u00a0je predlagala Evropska komisija, poleti pa \u2013 po zamisli takratnega \u010dlana stranke Jobbik Laszla Toroczkai (zdaj vodja stranke Mi Hazank) – za\u010del graditi \u017ei\u010dnato ograjo na meji s Srbijo\u00a0in nato tudi na meji s Hrva\u0161ko.<\/p>\n

Orban je spravljal v jezo zagovornike odprtih vrat za mno\u017ei\u010dne migracije, a obenem postal ikona svetovne desnice, zgled za politiko nasprotovanja mno\u017ei\u010dnim migracijam. Njegov skorajda zvezdni\u0161ki polo\u017eaj se je \u0161e okrepil, ko je novembra 2016 na ameri\u0161kih predsedni\u0161kih volitvah zmagal Donald Trump.<\/p>\n

… in Orbanovo odpiranje vrat za migrante od leta 2018 naprej<\/p>\n

Toda stroga politika do priseljevanja oziroma ni\u010delna toleranca do migracij ni dolgo trajala. \u0160e zlasti od leta 2018 je tudi Mad\u017earska po tiho odprla vrata za migrante. V dr\u017eavo so prihajali tuji delavci iz Ukrajine, Srbije in Makedonije, pa tudi iz neevropskih dr\u017eav: Tajske, Filipinov, \u0160rilanke, Vietnama, Tur\u010dije … Zaposlovali so se v gradbeni\u0161tvu, turizmu, dostavi hrane na dom …<\/p>\n

\"Orbanova<\/p>\n

Orbanova pot k svetovni slavi se je za\u010dela leta 2015, ko se je uprl obveznim migrantskim kvotam, ki jih je na pobudo Italije in Gr\u010dije predlagala Evropska komisija, ter politiki odprtih vrat nem\u0161ke kanclerke Angele Merkel. Kljub temu je tudi sam po letu 2018 za\u010del potihoma odpirati mad\u017earska vrata za migrante, tudi iz neevropskih dr\u017eav, kot so \u0160rilanka, Filipini, Tajska in Vietnam.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Migrantska kriza leta 2015-2016 je bila tudi za\u010detek Orbanove preobrazbe iz mad\u017earskega nacionalnega voditelja v enega od glavnih vodij nekak\u0161ne svetovne iliberalne revolucije, katere del je bil tudi retorika proti mno\u017ei\u010dnim migracijam (dejanska politika temu besedno ostremu protipriseljenstvu tako ali tako ni dosledno sledila, ne na Mad\u017earskem in ne v Trumpovih ZDA).<\/p>\n

Orbanova preobrazba iz nacionalnega voditelja v izvoznika revolucije<\/p>\n

Orban tako vsa ta leta ni bil samo mad\u017earski premier, ampak politik-revolucionar, ki je izva\u017eal svojo iliberalno revolucijo po vsem svetu. Budimpe\u0161ta posledi\u010dno ni bila samo mad\u017earsko glavno mesto, ampak tudi prestolnica iliberalne revolucije (kot je bila Moskva nekdaj prestolnica svetovnega komunizma).<\/p>\n

V Budimpe\u0161to, kjer so nastajali ali se krepili konservativno-iliberalni mo\u017eganski trusti, kot sta Donavski in\u0161titut ali Kolegij Matije Korvina (MMC), so se zgrinjali desni oziroma konservativni intelektualci iz anglosa\u0161kih dr\u017eav, kot sta Ameri\u010dana\u00a0Rod Dreher (ta je po Orbanovem porazu \u017ee napovedal, da se seli na Dunaj) in Gladden Pappin.<\/p>\n

Budimpe\u0161ta kot svetovna prestolnica protiliberalnega konservatizma<\/p>\n

Te konservativne intelektualce, ki v svojih doma\u010dih dr\u017eavah tudi niso bili znani \u0161ir\u0161i javnosti, je Orban tudi dobro pla\u010deval (vsaj za mad\u017earske standarde). Orban je denarno podpiral tudi skupine in stranke v drugih dr\u017eavah, tudi v ZDA. Skratka, Budimpe\u0161ta je postala to, kar je nekdaj za komuniste bila Moskva.<\/p>\n

\"Orban<\/p>\n

Orban je iz mad\u017earskega glavnega mesta naredil nekak\u0161no svetovno prestolnico iliberalne revolucije. Tako, kot je bila neko\u010d Moskva prestolnica svetovnega komunizma.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

V bistvu je Orban, kot je dejal bolgarski politi\u010dni analitik Ivan Krastev za britanski medij Equator, iz nasprotnika globalizacije postal globalist, zatopljen v globalno politiko, kar ga naj bi tudi na koncu politi\u010dno pokopalo, ker Mad\u017eari \u2013 kot trdi Krastev – nimajo radi globalistov. Lahko se do dolo\u010dene mere strinjamo s to oceno: \u010de je Orban pred volitvami govoril o svetovni politiki in le malo o Mad\u017earski, je Peter Magyar deloval kot mad\u017earski nacionalni voditelj, ki se ubada z mad\u017earskimi te\u017eavami, ne pa kot revolucionarni voditelj, ki sku\u0161a re\u0161iti svet \u2013 oziroma Evropo in Zahod.<\/p>\n

Orban kot desni Fidel Castro?<\/p>\n

Oziroma\u00a0kot je pojasnil Krastev: Orban je bil za politi\u010dno desnico to, kar je bil nekdanji kubanski komunisti\u010dni voditelj Fidel Castro za levico: voditelj majhnega, relativno nepomembnega naroda, ki je gojil globalne ambicije.<\/p>\n

\u010ce je Orban interese svojih ideolo\u0161kih zaveznikov, kot sta Slovak Robert Fico in Romun George Simion, postavljal pred interese Mad\u017earske in Mad\u017earov, je Magyar igral vlogo mad\u017earskega nacionalnega voditelja, ki brani zamejske Mad\u017eare na Slova\u0161kem in v Romuniji.<\/p>\n

Spodleteli Orbanov projekt: nizki davki in tuje korporacije niso \u010darobna pal\u010dka<\/p>\n

Privid je bila tudi gospodarska uspe\u0161nost Mad\u017earske. Mad\u017earska je glede na realni bruto doma\u010di proizvodi (BDP) na prebivalca tretja najmanj gospodarsko razvita \u010dlanica EU (za njo sta samo \u0161e Romunija in Bolgarija). Za Mad\u017earsko\u00a0je zna\u010dilno nekak\u0161no dvojno gospodarstvo. En del gospodarstva so nalo\u017ebe tujih, zlasti nem\u0161kih in avstrijskih koncernov.<\/p>\n

\"Orban<\/p>\n

Orban je na Mad\u017earskem vzpostavil dvojno ekonomijo: en del gospodarstva sestavljajo tuje korporacije, ki jih privabljajo nizki davki in poceni delovna sila, drugi del pa doma\u010di sektor, v okviru katerega je uspevalo tudi omre\u017eje z evropskim denarjem podprtih Orbanu zvestih tajkunov. Za zdaj se ta model gospodarstva ni izkazal, ker je Mad\u017earska tretja najmanj gospodarsko razvita \u010dlanica v EU.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Predvsem gre za nem\u0161ke nalo\u017ebe v avtomobilsko industrijo. V zadnjih treh letih je sku\u0161al Orban privabiti tudi ju\u017enokorejske in kitajske nalo\u017ebe v tovarne elektri\u010dnih baterij. Da bi privabil te vlagatelje, je morala Mad\u017earska zagotoviti nizko obdav\u010denost (le devetodstotni davek na dohodke pravnih oseb), nizko ceno delovne sile ter pomanjkljivo okoljsko in delovnopravno zakonodajo (leta 2018 je bil sprejet t. i. su\u017eenjski zakon, ki je omogo\u010dil vi\u0161je nadure za delavce in dalj\u0161i \u2013 do triletni odlog pla\u010dila nadur za delodajalce).<\/p>\n

Mad\u017earska kot gospodarska polkolonija tujih koncernov<\/p>\n

Ta del gospodarstva (ki iz Mad\u017earske dela nekak\u0161no gospodarsko polkolonijo nem\u0161kih oziroma tujih koncernov) je po mnenju mad\u017earskega politi\u010dnega analitika in ekonomista Kristofa Szombatija preobse\u017een in premalo obdav\u010den. Vpra\u0161anje je torej, ali ta tip gospodarstva Mad\u017earski bolj \u0161kodi kot koristi. Tujim koncernom vsekakor koristi.<\/p>\n

Drugi del gospodarstva je po Szombatiju doma\u010di sektor, zgrajen na dr\u017eavnih subvencijah, ki pa nima veliko spodbud za inovacije. Tukaj je treba dodati \u0161e Orbanovo klientalisti\u010dno tajkunsko omre\u017eje, ki je financirano tudi z denarjem iz evropskih skladov.<\/p>\n

EU je vir mad\u017earske\u00a0blaginje, a kljub temu Orban udriha po njej<\/p>\n

Leta 2022 je izbruhnila vojna v Ukrajini, ki je predstavljala energetski \u0161ok za Mad\u017earsko (kot tudi za druge dr\u017eave), za povrh pa je EU Mad\u017earski zamrznila 20 milijard evrov iz evropskih skladov zaradi Orbanovega kr\u0161enja vladavine prava. Za vse t. i. tranzicijske pokomunisti\u010dne dr\u017eave so evropske milijarde zelo pomemben del gospodarstva, zato je zamrznitev sredstev zelo udarila Mad\u017earsko. Inflacija je posko\u010dila (presegla je tudi 20 odstotkov) in padec \u017eivljenjske ravni je bil ob\u010duten.<\/p>\n

\"Tako<\/p>\n

Tako kot vse druge pokomunisti\u010dne tranzicijske dr\u017eave je tudi Mad\u017earska dvigala svojo \u017eivljenjsko blaginjo s pomo\u010djo denarja EU (neka Danka je na omre\u017eju X pred dnevi zabrusila, da bi bila Mad\u017earska brez danskega, tj. denarja bogatih \u010dlanic EU, na isti ravni kot Srbija). A hkrati je Orban udrihal po Bruslju in EU ter tako retori\u010dno “grizel” evropsko roko, ki ga je hranila. Na fotografiji: Fideszovi plakati proti Georgeu Sorosu, Evropski komisiji (takrat jo je vodil Jean-Claude Juncker) in Bruslju.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Glede na to, kako so bile evropske milijarde, ki jih je Mad\u017earska dobivala zaradi svoje gospodarske nerazvitosti, pomembne za mad\u017earsko gospodarsko in socialno stabilnost, je seveda vpra\u0161anje, zakaj je Orban iz Mad\u017earske naredil iliberalno\u00a0dr\u017eavo (model, ki ga je prvi\u010d predstavil leta 2014) in se s tem vrednostno izklju\u010dil iz EU. Zakaj je, \u010deprav je Mad\u017earska in s tem tudi Orbanova oblast bila odvisna od evropskega denarja (tj. iz denarja razvitih zahodnih in severnih \u010dlanic EU), tako udrihal po Evropi oziroma EU.<\/p>\n

Orban stavi na zaton Evrope in vzpon Vzhoda?<\/p>\n

Geopoliti\u010dna analiti\u010darka Ines Burrell se je v mediju Persuasion podobno spra\u0161evala, kako namerava Mad\u017earska dostopati do blaginje, katere najve\u010dji vir je EU, \u010de hkrati destabilizira celotno strukturo EU. Krastev je za Equator dejal, da je bilo v ozadju Orbanovo prepri\u010danje, da Zahod upada, Vzhod, zlasti Kitajska, pa se vzpenja. Orbanova gospodarska politika naj bi bila v celoti zgrajena na tej stavi. V zadnjih treh letih je Kitajska v Mad\u017earsko investirala ve\u010d kot v Nem\u010dijo in Francijo skupaj, tudi pravi Krastev.<\/p>\n

Krastev prav tako spomni, da je bilo Orbanovo sporo\u010dilo, ko se je med migrantsko krizo postavil v sredi\u0161\u010de evropske politike, preprosto: “Vzhod (tj. vzhodni del Evrope oziroma EU, op. p.) ne bo ve\u010d posnemal Zahoda. Zdaj bo Zahod posnemal nas.” Bolgarski analitik je prepri\u010dan, da vse to izhaja iz globljega nezadovoljstva Mad\u017earov, ker so bile spremembe po zlomu komunizma v Evropi leta 1989 izklju\u010dno enosmerne: Zahod se ni spremenil, Vzhod ga je moral posnemati.<\/p>\n

Zamere do Evrope in Zahoda v mad\u017earskem kolektivnem spominu<\/p>\n

Vpra\u0161anje je, ali\u00a0lahko Orbanovo politiko do EU pojasnimo zgolj zaradi zamer, povezanih z zlomom komunizma in posledi\u010dno tranzicijo. Mimogrede, zdaj je \u017ee malo pozabljeno, da je Budimpe\u0161ta po padcu komunizma za nekaj \u010dasa dobila vzdevek evropske prestolnice pornografije. Del zgodovine, ki se je konservativni Mad\u017eari zdaj verjetno ne spominjajo radi.<\/p>\n

\"Mad\u017earske<\/p>\n

Mad\u017earske zamere proti Evropi, ki so morda v ozadju Orbanovega nasprotovanja liberalnemu Zahodu, koreninijo \u017ee v trianonski travmi, tj. v Trianonskem sporazumu leta 1920.
\n Foto: commons.wikimedia.org <\/p>\n

V mad\u017earskem kolektivnem spominu je veliko vzgibov za zamere do zahoda Evrope. \u0160tevilni verjetno niso preboleli, da jih je Zahod pustil na cedilu leta 1956, ko so sovjetski tanki zatrli mad\u017earsko revolucijo. Ne moremo mimo mad\u017earske kolektivne trianonske travme oziroma za Mad\u017eare vsiljenega Trianonskega sporazuma iz leta 1920, za katerim so stali Britanci in Francozi.<\/p>\n

O\u017eivitev\u00a0turanizma: Orban Mad\u017earsko popelje v skupnost tur\u0161kih dr\u017eav<\/p>\n

\u010ce gremo \u0161e globlje, lahko pridemo do ideologije turanizma, ki je sama po sebi protievropska in protizahodna. \u010ceprav je mad\u017ear\u0161\u010dina del ugrofinskih in ne tur\u0161kih jezikov, genetsko pa so dana\u0161nji Mad\u017eari ve\u010d ali manj potomci Slovanov, ki so v panonski ni\u017eini po prihodu prvotnih Mad\u017earov prevzeli jezik nomadskih zavojevalcev iz evrazijskih step, se je v 19. stoletju (ko jezikoslovna znanost \u0161e ni bila tako razvita, genetske znanosti pa \u0161e ni bilo) raz\u0161irilo med Mad\u017eari prepri\u010danje, da so del tur\u0161kih narodov. Ta ideologija, poimenovana turanizem, je bila zna\u010dilna zlasti za mad\u017earske nacionaliste.<\/p>\n

V Orbanovi Mad\u017earski je ideologija turanizma zopet za\u017eivela (\u0161e bolj je turanizem poudarjala stranka Jobbik). Leta 2014, tj. v letu, ko je Orban za\u010del govoriti o iliberalni dr\u017eavi, je Mad\u017earska postala opazovalka v Organizaciji tur\u0161kih dr\u017eav. \u010ce se je v Evropi sku\u0161al Orban prikazati kot varuh kr\u0161\u010danske zahodne civilizacije, je voditeljem tur\u0161kih dr\u017eav (te so vse ve\u010dinsko muslimanske) napovedoval zaton Zahoda.<\/p>\n

Zavezni\u0161tvo z Moskvo kot del Orbanovega obrata na Vzhod?<\/p>\n

Morda je v njegovem prepri\u010danju, da bo Vzhod prevladal nad Zahodom, tudi iskati njegovo zavezni\u0161tvo z Rusijo, dr\u017eavo, ki je razpeta med Evropo in Azijo (tako kot so v svojem kolektivnem spominu med Evropo in Azijo miselno razpeti tudi \u0161tevilni Mad\u017eari zaradi evrazijskega izvora prvotnih Mad\u017earov). Rusija je pod Vladimirjem Putinom \u0161e pred Mad\u017earsko postala do zahodnega liberalizma sovra\u017ena iliberalna dr\u017eava in tako zgled za Orbana.<\/p>\n

\"Orban<\/p>\n

Orban se je pri oblikovanju svoje iliberalne dr\u017eave zgledoval po Putinovi Rusiji. Na koncu so mad\u017earski volivci zavrnili Orbanovo vzhodno politiko, tj. povezovanje z Vzhodom oziroma Rusijo.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Volitve 12. aprila so bile tako tudi zavrnitev Orbanovega zavra\u010danja Evrope in pribli\u017eevanja evrazijski Rusiji. Mad\u017eari so seveda opazili gospodarsko nazadovanje in ve\u010danje rev\u0161\u010dine. Zavedajo se tudi, da je po v\u010dlanitvi v EU na sto tiso\u010de Mad\u017earov s trebuhom za kruhom od\u0161lo na Zahod \u2013 zlasti v Nem\u010dijo, Avstrijo in Veliko Britanijo. Prvi so to te\u017eavo sku\u0161ali politi\u010dno izkoristiti v stranki Jobbik pred volitvami leta 2018, ko so precej nerealno zahtevali t. i. pla\u010dno unijo, tj. da so v vseh \u010dlanicah EU pla\u010de enake.<\/p>\n

Orbanov svet iluzij\u00a0tr\u010di ob realnost<\/p>\n

\u010ce sklenemo: lahko \u017eivi\u0161 v svetu prividov oziroma iluzij, a te se prej ali slej razblinijo. Oziroma\u00a0kot je svojo analizo Mad\u017earske po padcu Orbana naslovil medij Forbes: Realnost je vrnila udarec: padec mad\u017earske poresni\u010dne (ang. post-truth) dobe.<\/p>\n

Nekateri analitiki (Mary Harrington v britanskem Unherdu ali Ross \u00a0Douthat v New York Timesu) trdijo, da to \u0161e ne pomeni konca desnega populizma, ker so vse strukturne te\u017eave, ki so ga povzro\u010dile, \u0161e tukaj – mno\u017ei\u010dne migracije, padec rodnosti v razvitih dr\u017eavah, deindustrializacija in digitalna anomija (odsotnost dru\u017ebenih norm v digitalnem svetu). A dejstvo je, da za zdaj utopi\u010dni desnici, \u010de jo tako imenujemo, ni uspelo re\u0161iti nobene od teh te\u017eav (ne na Mad\u017earskem\u00a0ne v ZDA in ne na Poljskem …), je pa vzbujala iluzijo, da je to po\u010dela.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je nekaj dni pred volitvami mad\u017earskega premierja Viktorja Orbana pri\u0161el podpret ameri\u0161ki podpredsednik JD Vance, je na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67532,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[18453,4884,10990,15089,21730,74,1012,11546,21729,37,38,64,459,63],"class_list":{"0":"post-67531","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-angela-merkel","9":"tag-bdp","10":"tag-budimpesta","11":"tag-ivan-krastev","12":"tag-kristof-szombati","13":"tag-madzarska","14":"tag-migranti","15":"tag-migrantska-kriza","16":"tag-orbanizem","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-svet","20":"tag-viktor-orban","21":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116450022244874171","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67531","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67531"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67531\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67532"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67531"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67531"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67531"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}