\n Alen
\n Salihovi\u0107<\/p>\n <\/a><\/p>\n
V oddaji Spoznanje ve\u010d, predsodek manj sta nekdanja ustavna sodnika Dr. Dr. Klemen Jakli\u010d in Jan Zobec spregovorila o stanju demokracije, vlogi ustavnega sodi\u0161\u010da, volilnem sistemu, korupciji ter odgovornosti pravnikov za dana\u0161nje stanje pravne dr\u017eave v Sloveniji. Oba sta bila v ocenah zelo neposredna: Slovenija po njunem mnenju \u0161e vedno ni v celoti uresni\u010dila obljube pravne in demokrati\u010dne dr\u017eave, dane ob osamosvojitvi.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de kot varuh ali plen politike?<\/p>\n
Dr. Klemen Jakli\u010d je uvodoma poudaril, da je v devetletnem mandatu ustavnega sodnika sku\u0161al dosledno odlo\u010dati v skladu z ustavo, zakoni in vrednostnim temeljem svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe. Prav ta temelj po njegovih besedah lo\u010duje Slovenijo od nedemokrati\u010dnih re\u017eimov iz preteklosti. Ob tem je opozoril, da ga je pri delu ve\u010dkrat zmotilo, ker ve\u010dina ustavnega sodi\u0161\u010da pri pomembnih, sistemskih vpra\u0161anjih po njegovem ni sledila ustavnosodni doktrini, ampak bolj volji kot razumu. V lo\u010denih mnenjih je zato ve\u010dkrat zapisal, da je \u0161lo pri nekaterih odlo\u010ditvah za odmik od prava.\n <\/p>\n
Podobno kriti\u010den je bil tudi glede sestave ustavnega sodi\u0161\u010da. Po njegovi oceni v zadnjih letih ni bil glavni problem le pomanjkanje pluralnosti, temve\u010d dejstvo, da je ta institucija postala plen politike. Po njegovem bi morali biti na ustavno sodi\u0161\u010de imenovani ljudje, pri katerih je iz njihovega dosedanjega dela jasno razvidna zvestoba vrednotam svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe in pravne dr\u017eave.\n <\/p>\n
Razgradnja ustavnosodne doktrine<\/p>\n
Jan Zobec je ob tem spomnil, da je ustavno sodi\u0161\u010de v prvih sestavah po osamosvojitvi postavilo pomembne temelje slovenskega ustavnega prava, ki so jih naslednje generacije sodnikov organsko razvijale naprej. Po njegovem mnenju pa je v zadnji sestavi pri\u0161lo do resnega preloma, saj je ustavno sodi\u0161\u010de postalo plen dominantne politike, kar se je odrazilo tudi v razgradnji prej vzpostavljenih pravnih doktrin.\n <\/p>\n
Kot primer je navedel vpra\u0161anje pravnega interesa, pri katerem se je po njegovih besedah pokazalo tako imenovano rezultatsko sojenje \u2013 torej prilagajanje pravne razlage \u017eelenemu politi\u010dnemu rezultatu.\n <\/p>\n
Volitve kot ogledalo stanja dru\u017ebe<\/p>\n
Ob vpra\u0161anju zadnjih dr\u017eavnozborskih volitev sta bila sogovornika enotna, da ju je izid razo\u010daral. Zobec je dejal, da ga je najbolj potrlo spoznanje, da je velik del slovenskega volilnega telesa o\u010ditno neob\u010dutljiv za korupcijo in za razgradnjo temeljev pravne dr\u017eave. Prepri\u010dan je, da so bile volitve tudi nekak\u0161en referendum o korupciji in vladavini prava, rezultat pa je po njegovem pokazal, da se dru\u017eba teh vpra\u0161anj \u0161e ne zaveda dovolj resno.\n <\/p>\n
Jakli\u010d je dodal, da ga vedno znova presene\u010da, kako se tik pred volitvami razmerje sil prevesi v smer, ki po njegovem pomeni odmik od svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe. Opozoril je tudi, da slovenske volitve po njegovem prepri\u010danju \u0161e vedno niso povsem svobodne in enake, saj jih spremljajo vplivi monopolov na medijskem in civilnodru\u017ebenem podro\u010dju ter zlorabe institucij.<\/p>\n
Neenaki glasovi in nezakonitosti pri volitvah<\/p>\n
Posebej je Jakli\u010d izpostavil neenako velikost volilnih okrajev, zaradi \u010desar imajo glasovi nekaterih volivcev bistveno ve\u010djo te\u017eo kot glasovi drugih. To je ozna\u010dil za o\u010ditno kr\u0161itev ustavnih in evropskih demokrati\u010dnih standardov.<\/p>\n
Velik del pogovora je bil namenjen tudi nepravilnostim oziroma nezakonitostim pri izvedbi volitev. Zobec je opozoril na ravnanje Dr\u017eavne volilne komisije pri pred\u010dasnem glasovanju, ko je ta po njegovih besedah ravnala v nasprotju z jasnimi dolo\u010dbami zakona. Tak\u0161ne kr\u0161itve po njegovem ne pomenijo zgolj formalnih pomanjkljivosti, temve\u010d zmanj\u0161ujejo integriteto volitev in zaupanje v dr\u017eavni zbor kot osrednjo demokrati\u010dno institucijo.<\/p>\n
Jakli\u010d se je s tem strinjal in poudaril, da v takih primerih ni bistveno le vpra\u0161anje, ali je nepravilnost dejansko spremenila kon\u010dni rezultat, temve\u010d tudi, ali bi nanj lahko vplivala.<\/p>\n
Korupcija kot sistemski problem<\/p>\n
Posebej oster je bil del pogovora o korupciji. Oba gosta sta komentirala prisluhe, v katerih naj bi se omenjali sumi prirejanja razpisov in politi\u010dnega vpliva na posle. Jakli\u010d je poudaril, da gre pri tak\u0161nih o\u010ditkih za zadeve, ki bi jih morali preiskati organi pregona, in da dr\u017eavljani upravi\u010deno pri\u010dakujejo enake vatle za vse.<\/p>\n
Zobec pa je opozoril, da je \u0161e bolj zaskrbljujo\u010d odziv dominantnih medijev, ki se po njegovih besedah ne ukvarjajo z vsebino o\u010ditkov, temve\u010d predvsem z vpra\u0161anjem, kako so bili prisluhi pridobljeni. To po njegovem ka\u017ee na globoko sistemsko korupcijo, ki ne zajema le politike, temve\u010d sega tudi v druge podsisteme dr\u017eave.<\/p>\n
Izvolitev Stevanovi\u0107a kot simptom politi\u010dnega polo\u017eaja<\/p>\n
Sogovornika sta komentirala tudi izvolitev Zorana Stevanovi\u0107a na mesto predsednika dr\u017eavnega zbora. Zobec je ocenil, da gre za presenetljiv, a v danem politi\u010dnem polo\u017eaju razumljiv razplet, ki ga vidi kot manj\u0161e zlo v primerjavi z alternativami. Jakli\u010d pa je poudaril, da gre za politi\u010dno funkcijo in da bo treba novega predsednika presojati predvsem po njegovem prihodnjem ravnanju.<\/p>\n
Ob tem se je spomnil tudi lastne izvolitve za ustavnega sodnika, ko je bil po njegovih besedah dele\u017een podobno ostrih in osebnih napadov.<\/p>\n
Brez reforme pravne dr\u017eave ne bo premika<\/p>\n
V zaklju\u010dku oddaje sta oba poudarila, da bo morala vsaka prihodnja vlada najprej nasloviti vpra\u0161anje pravne dr\u017eave. Zobec je izpostavil, da je prvi in klju\u010dni korak boj proti korupciji, saj brez tega nobena druga reforma ne more uspeti.<\/p>\n
Jakli\u010d pa je opozoril, da korupcije ni mogo\u010de odpraviti lo\u010deno od \u0161ir\u0161e reforme pravosodja in utrjevanja pravne dr\u017eave. Po njegovih besedah gre za sistemski problem, ki zahteva dolgoro\u010dno delo, vklju\u010dno z vzgojo in oblikovanjem pravnikov, zavezanih vrednotam svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe.<\/p>\n
Opozorilo tudi ob pogledu na Mad\u017earsko<\/p>\n
Ob koncu sta se dotaknila \u0161e dogajanja na Mad\u017earskem. Zobec je spremembo oblasti ocenil kot pri\u010dakovan odziv na dolgoletno korupcijo in razgradnjo vladavine prava pod Viktorjem Orb\u00e1nom. Jakli\u010d pa je opozoril, da je vsaka velika politi\u010dna ve\u010dina lahko nevarna, \u010de prestopi meje svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe.<\/p>\n
Zato je po njegovih besedah klju\u010dno, da tudi prihodnje generacije pravnikov razumejo, da niti dvotretjinska ve\u010dina ne more delovati mimo prava in ustavne identitete dr\u017eave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"22. 04. 2026, 12:05 Alen Salihovi\u0107 V oddaji Spoznanje ve\u010d, predsodek manj sta nekdanja ustavna sodnika Dr. Dr.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67562,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[3032,124,2782,1154,62,37,58,60,38,21741],"class_list":{"0":"post-67561","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-info","9":"tag-ljubljana","10":"tag-oddaja","11":"tag-politika","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-svpm"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116450144077467905","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67561"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67561\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67562"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}