![\"Sinagoga](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-sinagoga-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Foto: dokumentacija Dnevnika<\/p>\n
Vrata mariborske sinagoge so odprta \u017ee 25 let<\/p>\n
Sinagoga v Mariboru je glede na vlogo in pomen mariborske srednjeve\u0161ke judovske skupnosti zavzemala mesto ene najpomembnej\u0161ih sinagog na \u0160tajerskem.<\/p>\n
Bila je bila najve\u010dja in najimenitnej\u0161a zgradba v judovski \u010detrti srednjeve\u0161kega Maribora. V skladu z verskim izro\u010dilom je v njeni notranjosti proti vzhodu stala tako imenovana sveta skrinja (aron ha-kode\u0161), v kateri je bila hranjena Tora. \u010ceznjo je bila obe\u0161ena zavesa (parohet), ob njej je gorela ve\u010dna lu\u010d (ner tamid). V sinagogi je bil tudi zna\u010dilni judovski sve\u010dnik (menora), v sredi\u0161\u010du prostora pa je stal ograjen oder za branje Tore (bima), okoli katerega so bili razporejeni sede\u017ei za vernike. Posebnost sinagoge v Mariboru je bila, da so bili trije ali \u0161tirje sede\u017ei rezervirani za kr\u0161\u010danske goste. Ob sinagogi je stala rabinova hi\u0161a. Prvotno je bila verjetno pokrita z ravnim lesenim stropom, obokali so jo \u0161ele v prvi \u010detrtini 15. stoletja.<\/p>\n
V pisnih virih jo sicer prvi\u010d zasledimo leta 1429, a je zagotovo mnogo starej\u0161a, saj v svoji strukturi razkriva ve\u010d gradbenih faz: najstarej\u0161o iz obdobja poznega 13. stoletja in dve gotski gradbeni fazi iz poznega 14. in prve polovice oziroma sredine 15. stoletja. V drugi \u010detrtini 15. stoletja je slu\u017eila kot ob\u010dasni sede\u017e vrhovnega rabinata za \u0160tajersko, Koro\u0161ko in Kranjsko. Mariborska sinagoga je najstarej\u0161e ohranjeno judovsko sveti\u0161\u010de v Vzhodnih Alpah, prvi znani rabin pa je bil Abraham. Vzhodno od nje je bil vrt z domnevno prvotnim pokopali\u0161\u010dem, ob vodnem izviru pod sinagogo pa je stalo obredno kopali\u0161\u010de (mikve). Strokovnjaki menijo, da bi lahko po starosti prve gradbene faze za\u010detke zidave sinagoge umestili celo v konec 13. stoletja, kar jo uvr\u0161\u010da med najstarej\u0161e ohranjene sinagoge v srednji Evropi. Je edina ohranjena srednjeve\u0161ka sinagoga na Slovenskem.<\/p>\n
Z izgonom Judov iz Maribora v letih 1496\u20131497 so vse njihove ustanove propadle, sinagoga je pre\u0161la v posest zakoncev Barbare in Bernardina Druckherja, ki sta si tudi sicer pridobila najve\u010d nekdanje judovske posesti. Sinagogo sta preuredila v katoli\u0161ko cerkev Vseh svetnikov. Po vsej verjetnosti se je to zgodilo najkasneje leta 1501. Cerkev so kasneje prizadele reforme cesarja Jo\u017eefa II. Skupaj s kaplanijo so jo izro\u010dili vojski, me\u017enarijo pa verskemu skladu, ki jo je kmalu prodal. Vojska je cerkev uporabljala kot skladi\u0161\u010de do leta 1811, nato je pre\u0161la v me\u0161\u010danske roke. V drugi polovici 19. stoletja so bili poru\u0161eni gotski oboki, zgornja eta\u017ea je bila spremenjena v stanovanja. V za\u010detku osemdesetih let prej\u0161njega stoletja je bilo v spodnjih prostorih urejeno likovno razstavi\u0161\u010de, ki pa ni nikoli povsem za\u017eivelo.<\/p>\n
Zaradi nere\u0161enih lastni\u0161kih razmerij je bila sinagoga nekaj let zaprta, prenova in rekonstrukcija pa sta se za\u010deli maja 1992, ko so lahko izdelali natan\u010dne arhitektonske posnetke in vzporedno z gradbenimi in arheolo\u0161kimi raziskavami za\u010deli pripravljati konservatorski program in konservatorski projekt potrebnih posegov. Zaradi izjemnih kvalitet sinagoge v \u0161ir\u0161em prostoru je padla odlo\u010ditev, da je treba sinagogo rekonstruirati v tisti obliki in obsegu, za katerega so imeli strokovnjaki tedanjega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine Maribor dovolj materialnih podatkov in dokazov. Arheolo\u0161ko poro\u010dilo je bilo pripravljeno leta 1994, obnovitvena dela pa so potekala vrsto let. Prvega aprila 2001 je bila obnovljena sinagoga v \u017didovski ulici 4 odprta za javnost. Njena lastnica je Mestna ob\u010dina Maribor, po obnovi in odprtju pa jo je kot Kulturni center Sinagoga upravljal Pokrajinski muzej Maribor.<\/p>\n
Po nekaj letih uspe\u0161nega delovanja je dozorela pobuda, da bi v njej ustanovili Center za judovske \u0161tudije po vzoru podobnih centrov iz tujine. Leta 2010 je mestni svet Mestne ob\u010dine Maribor sprejel odlok o ustanovitvi Centra za judovsko kulturno dedi\u0161\u010dino Sinagoga Maribor. Ta je za\u010del samostojno delovati aprila 2011 in se je kmalu udoma\u010dil kot eno od sredi\u0161\u010d za prou\u010devanje judovske kulture in zgodovine na Slovenskem. Velik poudarek je namenjen raziskovanju holokavsta in antisemitizma. Center sodeluje z mnogimi sorodnimi ustanovami, povezuje se s \u0161olami in sodeluje v projektih spominjanja in u\u010denja o holokavstu.<\/p>\n
Ob 25-letnici njenega odprtja in delovanja ni odve\u010d spomniti, da letos mineva tudi 530 let od za\u010detka izgona Judov iz Maribora. Srednjeve\u0161ki Judje so soustvarjali in sooblikovali zgodovino mesta ter ga postavili na takratni evropski zemljevid. Po njihovem izgonu je postalo mesto zlasti v gospodarskem pogledu precej osiroma\u0161eno. Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Po izro\u010dilu bojda zaradi izgona nad mestom \u0161e vedno visi prekletstvo. A pustimo izro\u010dilo \u2013 spodobi se, da spo\u0161tujemo in poznamo tudi ta del mestne zgodovine in ga ne zanikamo (ali celo spreminjamo). Povsem nesprejemljivo pa je tudi ena\u010denje srednjeve\u0161ke judovske skupnosti v Mariboru z zdaj\u0161njo judovsko dr\u017eavo Izrael in z njeno vlogo v krvavih spopadih na bli\u017enjevzhodnih boji\u0161\u010dih. Naj ostane kulturno-zgodovinski spomenik z \u017eivim dogajanjem, ki nas lahko iz zgodovine marsikaj nau\u010di. Tudi to je njeno poslanstvo danes.<\/p>\n
Dr. Marjan To\u0161, Lenart v Slovenskih goricah<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: dokumentacija Dnevnika Vrata mariborske sinagoge so odprta \u017ee 25 let Sinagoga v Mariboru je glede na vlogo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67658,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22],"tags":[150,21768,1295,62,16562,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-67657","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-maribor","8":"tag-maribor","9":"tag-marjan-tos","10":"tag-pisma-bralcev","11":"tag-si","12":"tag-sinagoga","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116450726981788537","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67657","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67657"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67657\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67658"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67657"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67657"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67657"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}