{"id":67745,"date":"2026-04-23T01:05:29","date_gmt":"2026-04-23T01:05:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67745\/"},"modified":"2026-04-23T01:05:29","modified_gmt":"2026-04-23T01:05:29","slug":"presenetljivo-odkritje-roverja-curiosity-na-marsu-bogastvo-organskih-molekul","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/67745\/","title":{"rendered":"Presenetljivo odkritje roverja Curiosity na Marsu: bogastvo organskih molekul"},"content":{"rendered":"

Rover Curiosity, ki Mars raziskuje od leta 2012, je pred \u0161estimi leti zavrtal in analiziral skalo na gori Sharp. Podatke so nato ve\u010d let pretresali raziskovalci na Zemlji in zdaj so razkrili, da je vzorec vseboval najbolj raznoliko zbirko organskih molekul, kar so jih kadarkoli na\u0161li na rde\u010dem planetu. Od 21 molekul, ki vsebujejo ogljik in so bile identificirane v vzorcu, so jih sedem\u00a0prvi\u010d odkrili na Marsu.<\/p>\n

Kot so pojasnili pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL), raziskovalci ne morejo vedeti, ali so te organske molekule nastale z biolo\u0161kimi ali geolo\u0161kimi procesi \u2013 obe mo\u017enosti sta mo\u017eni \u2013, vendar je njihovo odkritje ponovno potrdilo, da je imel starodavni Mars ustrezne kemijske razmere za obstoj \u017eivljenja.<\/p>\n

Vzorec, poimenovan \u00bbMary Anning 3\u00ab po angle\u0161ki zbirateljici fosilov in paleontologinji (mimogrede: medaljo, ki nosi njeno ime, je lani prejel slovenski paleontolog Rok Ga\u0161pari\u010d<\/a>), je rover na\u0161el na obmo\u010dju, ki so ga pred milijardami let prekrivali jezera in potoki. Kot menijo raziskovalci, se je v davni preteklosti Marsa ta oaza ve\u010dkrat izsu\u0161ila in nato znova poplavila, zato so tam prisotni glinasti minerali, ki so \u0161e posebej primerni za ohranjanje organskih spojin \u2013 molekule, ki vsebujejo ogljik, so lahko gradniki \u017eivljenja in so po vsem Oson\u010dju.<\/p>\n

Na novo identificirane molekule se uvr\u0161\u010dajo na vse dalj\u0161i seznam spojin, o katerih je znano, da se ohranijo v kamninah tudi po milijardah let izpostavljenosti sevanju na Marsu, ki lahko s\u010dasoma razgradi te molekule.<\/p>\n

\"Bli\u017enji<\/p>\n

Bli\u017enji posnetek zavrtanih lukenj za odvzem vzorca. Curiosity je vzorec pobral oktobra 2020. (Vozrca Mary Anning 2 niso porabili). FOTO:\u00a0NASA\/JPL-Caltech\/MSSS<\/p>\n

\u00a0\n<\/p>\n

Med novoidentificiranimi molekulami je du\u0161ikova heterocikli\u010dna spojina, to je obro\u010d ogljikovih atomov, ki vklju\u010duje du\u0161ik. Ta vrsta molekulske strukture velja za predhodnico RNK in DNK, dveh nukleinskih kislin, ki sta klju\u010dni za genetsko informacijo. \u00bbTo odkritje je precej pomembno, saj so te strukture lahko kemi\u010dni predhodniki bolj kompleksnih molekul, ki vsebujejo du\u0161ik,\u00ab je dejala glavna avtorica \u010dlanka Amy Williams z Univerze Floride v Gainesvillu. \u00bbDu\u0161ikovi heterocikli \u0161e nikoli niso bili najdeni na povr\u0161ini Marsa ali potrjeni v meteoritih z Marsa.\u00ab<\/p>\n

Druga zanimiva odkrita molekula je bila benzotiofen, aromati\u010dna organska spojina, ki vsebuje ogljik in \u017eveplo in so jo na\u0161li v \u0161tevilnih meteoritih. Nekateri znanstveniki menijo, da so ti meteoriti skupaj z organskimi molekulami, ki jih vsebujejo, zasnovali prebioti\u010dno kemijo v zgodnjem oson\u010dju.<\/p>\n

Nova \u0161tudija dopolnjuje lanskoletno odkritje najve\u010djih organskih molekul, ki so bile kadarkoli odkrite na Marsu: linearnih alkanov, vklju\u010dno z dekanom, undekanom in dodekanom.<\/p>\n

\u00bbTa zbirka organskih molekul znova pove\u010duje mo\u017enosti, da je Mars v davni preteklosti ponujal dom \u017eivljenju,\u00ab je dejal projektni znanstvenik misije Ashwin Vasavada.<\/p>\n

Obe skupini ugotovitev sta bili pridobljeni s pomo\u010djo naprednega minilaboratorija za analizo vzorcev, imenovanega Sample Analysis at Mars (SAM), s katerim je opremljen rover Curiosity. S svedrom na koncu robotske roke rover zdrobi skrbno izbran vzorec kamnine v prah, ki ga nato vsuje v instrument, kjer visokotemperaturna pe\u010dica segreje material, pri \u010demer se spro\u0161\u010dajo plini, ki jih senzorji analizirajo, da razkrijejo sestavo kamnine.<\/p>\n

Poleg tega lahko instrument SAM vzorce spusti tudi v majhno skodelico s topilom. Reakcije lahko razgradijo ve\u010dje molekule, ki bi jih bilo sicer te\u017eko zaznati in identificirati. \u010ceprav ima instrument ve\u010d takih skodelic, le dve vsebujeta tetrametilamonijev hidroksid (TMAH), mo\u010dno raztopino, rezervirano za najbolj dragocene vzorce. Vzorec Mary Anning 3 je bil prvi, ki je bil izpostavljen tej raztopini, so \u0161e navedli pri JPL.<\/p>\n

\"Curiosity<\/p>\n

Curiosity FOTO:\u00a0NASA\/JPL-Caltech\/MSSS\/Reuters<\/p>\n

\u00a0\n<\/p>\n

Avtorji \u010dlanka so kot kontrolno reakcijo s tetrametilamonijevim hidroksidom opravili s ko\u0161\u010dkom meteorita Murchison, enega najbolj prou\u010devanih meteoritov vseh \u010dasov. Murchison, star ve\u010d kot \u0161tiri milijarde let, vsebuje organske molekule, ki so se raz\u0161irile po zgodnjem son\u010dnem sistemu. Ugotovili so, da so se v\u00a0vzorcu Murchisona, izpostavljenem tej raztopini, veliko ve\u010dje molekule razgradile v nekatere izmed tistih, ki so bile opazovane tudi v vzorcu Mary Anning 3, vklju\u010dno z benzotiofenom. Ta rezultat potrjuje, da bi se molekule z Marsa, najdene v Mary Anning 3, lahko pojavile po razgradnji\u00a0\u0161e bolj kompleksnih spojin, pomembnih za \u017eivljenje.<\/p>\n

Rover Curiosity je pred kratkim uporabil svoj drugi in zadnji lon\u010dek s to mo\u010dno raztopino med raziskovanjem mre\u017eastih grebenov, ki so jih oblikovale starodavne podtalnice. Raziskovalci podatke \u0161e analizirajo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rover Curiosity, ki Mars raziskuje od leta 2012, je pred \u0161estimi leti zavrtal in analiziral skalo na gori…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":67746,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[21787,4994,5003,11199,37,38,64,2535,63],"class_list":{"0":"post-67745","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-curiosity","9":"tag-mars","10":"tag-nasa","11":"tag-rover-curiosity","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-svet","15":"tag-vesolje","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116451339586731471","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67745","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=67745"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/67745\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67746"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67745"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=67745"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=67745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}