\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Predstava](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67037604.jpg\" "\\"Predstava")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredstava Tekst telesa je bila krstno uprizorjena 27. marca 2026 na 56. Tednu slovenske drame. Na fotografiji je izsek predstave na gostovanju na Malti. Foto: Jake Gialanza<\/p>\n
Med 16. in 22. aprilom je na Malti potekal mednarodni gledali\u0161ki festival manj\u0161ih evropskih jezikov DoSEL. Gre sicer za projekt sodelovanja, ki prispeva k ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti v evropskem kulturnem prostoru, zlasti na podro\u010dju dramatike in gledali\u0161\u010da. Prizadeva si za izbolj\u0161anje pogojev za nadnacionalno ustvarjanje, prevajanje in uprizarjanje evropske dramatike, napisane v manj\u0161ih evropskih jezikih in poteka \u017ee od leta 2024. <\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tUmetni\u0161ki vodja Teatra Malta Sean Buhagiar na slovesnosti ob odprtju. Foto: Ma\u0161a Pirc\/PGK<\/p>\n Projekt izvajajo Pre\u0161ernovo gledali\u0161\u010de Kranj (PGK), ki je tudi vodja projekta, Nacionalna agencija za uprizoritvene umetnosti z Malte, gledali\u0161\u010di Arriaga Antzokia in Sala Beckett iz \u0160panije (Baski in Katalonci), Hrva\u0161ko narodno gledali\u0161\u010de v Zagrebu, Estonska gledali\u0161ka agencija, Narodno gledali\u0161\u010de Kosova in Narodno gledali\u0161\u010de Ivana Vazova iz Bolgarije.<\/p>\n PGK se je na Malti predstavil z uprizoritvijo Tekst telesa avtorice in Grumove nagrajenke Anje Novak – Anjute, v re\u017eiji Tja\u0161e \u010crnigoj. V Teatru Manoel, ki je tudi najstarej\u0161e gledali\u0161\u010de na Malti (1731), je predstava navdu\u0161ila tuje ob\u010dinstvo, pri tem pa se je pokazala raznolikost dramatur\u0161ko-re\u017eijskih t. i. gledali\u0161kih smernic v drugih, v DoSEL-u sodelujo\u010dih evropskih dr\u017eavah. Ravno zaznava raznolikosti je pripeljala do razmisleka in pozneje do pogovora na samem dogodku o tem, kako pravzaprav gledali\u0161\u010da delujejo, kako pridejo v stik z novimi dramskimi besedili in kdaj (\u010de) jih uprizorijo.<\/p>\n Kako delujejo gledali\u0161ke prakse v posameznih dr\u017eavah? \t\t\t\t\t\t\t\t\tUdele\u017eenci so poudarili, da prevodi pogosto nastajajo nesistemati\u010dno in brez dolgoro\u010dne strategije. Foto: Jake Gialanza<\/p>\n Mednarodni gledali\u0161ki projekt, ki povezuje partnerje iz razli\u010dnih evropskih dr\u017eav, razkriva tako raznolikost gledali\u0161kih sistemov kot tudi njihove skupne te\u017eave. Kot je poudaril direktor Pre\u0161ernovega gledali\u0161\u010da Kranj (PGK) Rok Bozovi\u010dar, projekt zdru\u017euje zelo razli\u010dne institucije \u2013 od nacionalnih gledali\u0161\u010d do neodvisnih producentov in agencij \u2013 kar je hkrati prednost in izziv. “Povezuje nas prav ta raznolikost,” je povedal. Ob tem pa je opozoril na sistemske razlike, denimo pri prevajanju in dostopnosti besedil: te so v nekaterih dr\u017eavah bolj razvite kot v drugih. Ob tem je Bozovi\u010dar priznal, da si v Sloveniji morajo predvsem avtorji sami zagotoviti prevode. “Bili pa smo uspe\u0161ni pri dveh razpisih za prevajalske prispevke in tako prevedli dramo Milana Ram\u0161aka Markovi\u010da in Jake Smerkolja Simonetija,” je pojasnil. <\/p>\n Eden klju\u010dnih poudarkov projekta je namre\u010d prav mednarodni pretok dramskih besedil, ki ostaja ena najve\u010djih ovir sodobnega gledali\u0161\u010da. Udele\u017eenci so poudarili, da prevodi pogosto nastajajo nesistemati\u010dno in brez dolgoro\u010dne strategije.<\/p>\n Kot je pojasnil Mladen Alexiev iz nacionalnega gledali\u0161\u010da Ivan Vazov v Sofiji, imajo trenutno na programu 65 teko\u010dih uprizoritev, kar polovica od teh pa je bolgarskih. “Bolj ali manj vemo, kaj se ustvarja v lokalnem okolju, katera imena so v obtoku, seveda pa se posve\u010damo tudi iskanju zanimivih avtorjev, upajmo, da tudi novih odkritij, vendar to ni nujno cilj tega projekta,” je \u0161e dodal za MMC. <\/p>\n Sala Beckett je med sodelujo\u010dimi gledali\u0161kimi institucijami edina organizirana kot zasebna ustanova. Kot je pojasnil Victor Mu\u00f1oz, sicer prejemajo nekaj javnega financiranja. “Mislim, da je to tudi najmanj\u0161e gledali\u0161\u010de med vsemi, ki sodelujejo v projektu.” Gledali\u0161\u010de je bilo ustanovljeno leta 1989 in je delovalo do leta 2016. “Bili smo majhno gledali\u0161\u010de s pribli\u017eno 70 sede\u017ei. Leta 2016 smo se preselili v veliko ve\u010dje gledali\u0161\u010de in zdaj imamo dva odra, enega s pribli\u017eno 200 in drugega s pribli\u017eno 120 sede\u017ei,” je pojasnil zgodovino gledali\u0161\u010da in dodal, da uprizarjajo samo sodobne igre in na\u010deloma nobenih klasi\u010dnih dramskih besedil.<\/p>\n \t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\t“Najbolj\u0161e sodobne drame govorijo o \u010dlove\u0161kih izku\u0161njah, ne o nacionalnih stereotipih,” je bilo sli\u0161ati v razpravi. Foto: Ma\u0161a Pirc\/PGK<\/p>\n \t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt DoSEL, sre\u010danje PEN, razstave: fotografa Nicka Brandta, Vladimirja Makuca, Si vis pacem …; projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu<\/p>\n Na pogovoru za novinarje je bilo jasno, da je katalonsko gledali\u0161\u010de kljub svoji majhnosti dobro organizirano in \u017eeljno novih avtorskih besedil, kar je Mu\u00f1oz pozneje tudi potrdil za MMC. “\u017de dlje \u010dasa zelo dejavno sodelujemo na mednarodni ravni, zato smo v stalnem stiku s tujimi partnerji. Lahko re\u010dem, da smo z leti vzpostavili pomembno mre\u017eo gledali\u0161kih strokovnjakov. Vsaki dve do tri leta si prizadevamo organizirati cikel odrskih branj sodobnih tujih dram. Ob tem se praviloma obrnemo na angle\u0161ke kolege z vpra\u0161anjem, ali nam lahko priporo\u010dijo dve ali tri kakovostne drame, ki so bile v zadnjih letih premierno uprizorjene. Na podoben na\u010din sodelujemo tudi s francoskimi, nem\u0161kimi in drugimi strokovnjaki,” je pojasnil in dodal, da se v\u010dasih zgodi, da kdo naleti na zanimivo dramo ali dramatika, za\u010dne podrobneje raziskovati njegovo oziroma njeno delo in se nato odlo\u010di za uprizoritev enega izmed njegovih ali njenih besedil.<\/p>\n Kot so sogovorci sicer ve\u010dkrat poudarili, je “kro\u017eenje prevedenih besedil” eden osrednjih problemov, skupaj z gostovanji in pomanjkanjem dostopnih baz podatkov. V tem kontekstu je praksa Estonske gledali\u0161ke agencije (Estonian Theatre Agency) izstopajo\u010da, saj sistemati\u010dno razvija prevode in upravlja obse\u017eno digitalno bazo dramskih del, ki je dostopna gledali\u0161kim ustvarjalcem. <\/p>\n Estonian Theatre Agency se od drugih gledali\u0161kih institucij razlikuje predvsem po tem, da sama ne producira predstav. Kot je poudarila Karin Allik, “smo agencija, ki se ukvarja z dramaturgijo, gledali\u0161ko statistiko, informacijami o gledali\u0161\u010du in avtorskimi pravicami”, brez lastnega ansambla ali gledali\u0161\u010da. Njihova vloga je tako predvsem povezovalna in podporna znotraj estonskega gledali\u0161kega prostora.<\/p>\n \t\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica Pri izboru predstav za mednarodno predstavitev se ne osredinjajo nujno na besedila, primerna za prenos v tujino, temve\u010d na sodobne uprizoritvene prakse. Tokrat so izbrali manj\u0161o produkcijo kot primer nove dramaturgije, ki odra\u017ea aktualne estetske in vsebinske trende v estonskem gledali\u0161\u010du. “Izbrali smo dober primer nove dramaturgije, ki ka\u017ee, kaj je trenutno pomembno,” je povedala, pri \u010demer je dodala, da je manj\u0161a zasedba tudi prakti\u010dna za gostovanja; predstava bo po vsej verjetnosti z avtorjem Martom Kangrom nadaljevala pot po Evropi.”<\/p>\n Pomemben del njihovega dela je tudi prevajanje. Poseben umetni\u0161ki svet pregleduje prevode, namenjene estonskim odrom ter odlo\u010da o odkupu pravic in nadaljnji distribuciji. Agencija prevode pogosto naro\u010da tudi ob mednarodnih dogodkih, kot je Gothenburg Book Fair, kjer izbrana dela dodatno promovirajo. Kot je \u0161e pojasnila, prevajanje spro\u017eijo predvsem takrat, “ko vemo, da ga bomo lahko tudi dejansko distribuirali”, pogosto pa sodelujejo tudi z gledali\u0161\u010di pri pripravi prevodov za predstavitvene programe mednarodnim strokovnjakom. Pojasnili so, da imajo tudi oni, podobno kot Katalonci, pribli\u017eno 14.000 besedil, ki so dostopna na spletu. Za primerjavo: Slovenci lahko od leta 2015 digitalno ponudimo 76 prevedenih besedil.<\/a><\/p>\n \t\t\t\tSlovenska dramatika kot izziv za sodobno gledali\u0161\u010de<\/p>\n \t\tOb koncu projekta bo iz\u0161la zbirka 24 prevodov dramskih besedil<\/p>\n Projekt DoSEL ne prina\u0161a le konkretnih rezultatov, kot so prevodi in publikacije, temve\u010d predvsem odpira prostor za neposredno sodelovanje. Delavnice, na katerih dramatiki in prevajalci sodelujejo v \u017eivo, so se izkazale za posebej dragocene. “Obi\u010dajno sodelujemo po elektronski po\u0161ti, tukaj pa prvi\u010d zares skupaj re\u0161ujemo probleme,” so poudarili sodelujo\u010di. Tak\u0161en na\u010din dela ne izbolj\u0161uje le kakovosti prevodov, temve\u010d spodbuja tudi nove ustvarjalne pristope.<\/p>\n Pomemben vidik projekta je tudi podpora mladim dramatikom. V \u0161tevilnih dr\u017eavah nagrade in javni razpisi \u0161e vedno predstavljajo glavni mehanizem, ki avtorjem omogo\u010da preboj do uprizoritve, vendar to ni samoumevno. Kot so poudarili sodelujo\u010di, nagrade sicer pove\u010dujejo vidnost, ne zagotavljajo pa produkcije. Projekt tako deluje kot dodatna platforma, ki izbranim avtorjem omogo\u010da mednarodno vidnost, sodelovanje na delavnicah in vklju\u010devanje v \u0161ir\u0161o evropsko mre\u017eo.<\/p>\n \t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt ne ponuja enotnih re\u0161itev, temve\u010d predvsem vzpostavlja mre\u017eo sodelovanja. Prav osebni stiki in nove povezave med institucijami so po mnenju sodelujo\u010dih njegova najve\u010dja vrednost. Kot so poudarili, rezultati niso le v objavljenih prevodih, temve\u010d v dolgoro\u010dnih partnerstvih, ki lahko vodijo tudi do prihodnjih koprodukcij in uprizoritev po Evropi. Foto: Ma\u0161a Pirc\/PGK<\/p>\n Ob tem se odpira tudi vpra\u0161anje identitete sodobne dramatike. Medtem ko nekateri sistemi \u0161e vedno pri\u010dakujejo poudarjanje nacionalnih tem, se ustvarjalci vse bolj nagibajo k univerzalnim zgodbam. “Najbolj\u0161e sodobne drame govorijo o \u010dlove\u0161kih izku\u0161njah, ne o nacionalnih stereotipih,” je bilo sli\u0161ati v razpravi. Kljub temu pa ostaja pomembno, da besedila ohranjajo specifi\u010den kulturni pe\u010dat, ki jih razlikuje v mednarodnem prostoru.<\/p>\n Projekt tako ne ponuja enotnih re\u0161itev, temve\u010d predvsem vzpostavlja mre\u017eo sodelovanja. Prav osebni stiki in nove povezave med institucijami so po mnenju sodelujo\u010dih njegova najve\u010dja vrednost. Kot so poudarili, rezultati niso le v objavljenih prevodih, temve\u010d v dolgoro\u010dnih partnerstvih, ki lahko vodijo tudi do prihodnjih koprodukcij in uprizoritev po Evropi.<\/p>\n Eden najpomembnej\u0161ih ciljev projekta DoSEL je tako pove\u010dati mednarodno prepoznavnost in dostopnost dramskih del, izvirno napisanih v manj\u0161ih evropskih jezikih, ter pogostost njihovih uprizoritev. “Prvi prikaz predstav v manj\u0161ih evropskih jezikih smo pripravili lani v okviru Mednarodnega programa DoSEL na 55. Tednu slovenske drame v Kranju in jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se je predstavilo \u0161est razli\u010dnih uprizoritev iz \u0160panije, s Kosova, Malte, iz Bolgarije in Slovenije. Na Malti pa so se predstavile \u0161tiri uprizoritve: Carmel S. Aquilina in Teatru Malta: Zmaga lete\u010de ribe (Malta), Anja Novak – Anjuta & Pre\u0161ernovo gledali\u0161\u010de Kranj: Tekst telesa (Slovenija), Espi Tomi\u010di\u0107 in Hrva\u0161ko narodno gledali\u0161\u010de v Zagrebu: Bodi vedno kot zmaj (Hrva\u0161ka) ter Mart Kangro in Gledali\u0161\u010de Von Krahl: Medij (Estonija),” so pojasnili v PGK-ju in dodali, da so bile vse predstave izvedene v izvirnem jeziku z angle\u0161kimi nadnapisi.<\/p>\n Ob koncu projekta bo objavljena zbirka 24 prvih prevodov dramskih besedil. Besedila, izvirno napisana v alban\u0161\u010dini, baskov\u0161\u010dini, bolgar\u0161\u010dini, katalon\u0161\u010dini, hrva\u0161\u010dini, eston\u0161\u010dini, malte\u0161\u010dini in sloven\u0161\u010dini, bodo prevedena v enega od ve\u010djih evropskih jezikov (nem\u0161\u010dino, franco\u0161\u010dino ali angle\u0161\u010dino) ter enega od manj\u0161ih evropskih jezikov. Prevedena besedila bodo vklju\u010dena tudi v zbirko sodobne evropske dramatike, sestavljene in kurirane s podporo mre\u017ee European Theatre Convention.<\/p>\n “Gostovanje na mednarodnem festivalu DoSEL na Malti, pa tudi celotno vodenje tega projekta, je za Pre\u0161ernovo gledali\u0161\u010de Kranj pomembno priznanje na\u0161emu gledali\u0161\u010du in slovenski dramatiki. Izredno me veseli, da je predstava v dialogu z mednarodnim ob\u010dinstvom spro\u017eila tako mo\u010dan odziv in odprla prostor za razmislek o intimnih izku\u0161njah, ki jih obravnava. Poleg tega je intenziven in bogat spremljevalni program pokazal pomembnost tak\u0161nih projektov za ustvarjalke in ustvarjalce ter njihove kulturne kontekste in potrdil, kako nujno je povezovanje evropskih gledali\u0161\u010d za ve\u010djo prepoznavnost in razvoj dramatike manj\u0161ih jezikov v mednarodnem prostoru,” je povedal Bozovi\u010dar in za MMC dodal, da si \u017eeli s projektom nadaljevati tudi v prihodnje in nadgraditi sam program.<\/p>\n \t\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrevedene slovenske drame na enem mestu \u2013 za la\u017eji preboj na\u0161e ustvarjalnosti v tujino<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ma\u0161a Pirc\/PGK<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ma\u0161a Pirc\/PGK<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ma\u0161a Pirc\/PGK<\/p>\n