\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Foto:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67038133.jpg\" "\\"Foto:")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija<\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\tKako bomo var\u010devali? Bo kdo kljub var\u010devanju celo na bolj\u0161em?<\/p>\n
“Po predvolilnih bombon\u010dkih stroga fiskalna dieta.” Tak\u0161ne naslove lahko zadnje dni beremo v slovenskih medijih. Zdi se skoraj neverjetno. Pred le nekaj meseci, v evforiji prazni\u010dnega decembra, ni bilo ne duha ne sluha o zategovanju pasu, svoj prispevek za\u010denja novinar Tar\u010de \u017dan Dolaj\u0161.<\/p>\n
“Ja, jaz verjamem, da je dana\u0161nji \u017eur \u0161e toliko bolj sladek, ker ste danes dobili bo\u017ei\u010dnice. Hej! In ne pozabi, ne pozabi … Uni tadrugi vam jo bo pobral, \u010de ne greste na volitve ,” je takrat dejal odhajajo\u010di predsednik vlade Robert Golob. Mnogi so uvedbo obvezne bo\u017ei\u010dnice – in to prakti\u010dno \u010dez no\u010d – ozna\u010dili za nevaren ekonomski populizem, ki lahko zamaje javne finance.
Minister za finance Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d je na tiskovni konferenci na vpra\u0161anje, ali je zanje v prora\u010dunu dovolj denarja, septembra lani odgovarjal: “V prora\u010dunu je ali pa ni dovolj denarja … Prora\u010dun je kompleksna stvar …” Tri tedne po volitvah pa je njegovo ministrstvo razposlalo dopise, v katerih poziva porabnike javnih financ, naj predstavijo var\u010devalne ukrepe. <\/p>\n
Golobova vlada se je namre\u010d na svoji zadnji redni seji seznanila s poro\u010dilom o stanju javnih financ, ki ga zahteva Bruselj, in ugotovila, da “osnutek poro\u010dila vklju\u010duje tudi ocene fiskalnih agregatov za leto 2026, ki ka\u017eejo odstopanja od fiskalnih zavez.”<\/p>\n
V praksi to pomeni, da bo treba var\u010devati. Projekcije ka\u017eejo, da bi lahko ob neukrepanju javnofinan\u010dni primanjkljaj v naslednjih letih presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP-ja.
Finan\u010dni analitikin novinar \u010dasopisa Delo Karel Lipnik pravi: “Resna situacija bo postala, ko se bodo gospodarske razmere poslab\u0161ale. Mi smo nekako v stanju polne zaposlenosti v Sloveniji, gospodarska rast \u0161e vedno obstaja, dav\u010dni prilivi so \u0161e vedno stabilni. Takoj ko se bo to obrnilo, pa se bo pojavil problem, ker ne bo mogo\u010de zmanj\u0161ati izdatkov in mi imamo zdaj pri polni zaposlenosti velik prora\u010dunski primanjkljaj.”<\/p>\n
Kdo ima re\u0161itev?<\/p>\n
Desni troj\u010dek pravi, da ima re\u0161itev: Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki milo re\u010deno naslavlja marsikaj. Od davkov, s.p.-jev, dela zdravnikov, do prispevka za dolgotrajno oskrbo. “V ospredje postavljamo klju\u010dne re\u0161itve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje,” je na omre\u017eju X objavil Jernej Vrtovec, predsednik NSi-ja.<\/p>\n
Je \u010das res pravi? Zakon, ki prina\u0161a \u0161tevilne dav\u010dne razbremenitve, bi po ocenah stroke dr\u017eavi na leto odnesel \u0161e za kak\u0161no milijardo evrov pobranih davkov. \u010ce se uresni\u010di takoj in v celoti, bi to pomenilo izjemno breme za \u017ee tako na\u010dete javne finance. To je posredno priznal tudi prvak SDS-a, okoli katerega se ve\u010d kot o\u010ditno gradi nova desna koalicija. “Zdaj po vsem tem kaosu in po vseh teh luknjah v javnih financah ob rekordno visokih davkih, verjamem, da se veselijo opozicije. Da bo nekdo drug re\u0161eval to, ” je Janez Jan\u0161a, predsednik SDS-a dejal 20. aprila lani.<\/p>\n
Tu pa so \u0161e deli zakona, ki spro\u017eajo polemike. Poglejmo razvojno kapico, ki ji mnogi pravijo kar mened\u017eerska kapica, saj bi koristila manj kot odstotku delovno aktivnih. Vsi socialni prispevki bi se po predlogu desnega troj\u010dka pla\u010devali le do vi\u0161ine bruto pla\u010de 7500 evrov. <\/p>\n
Kaj to pomeni v praksi? Vsi, ki zaslu\u017eijo manj kot 7500 evrov bruto, tega ukrepa sploh ne bi \u010dutili.<\/p>\n
Primeri: Ni\u010d sprememb za programerja, 7 tiso\u010d evrov prihranka za direktorja banke<\/p>\n
Primeri: Programer, ki ima 5000 evrov bruto pla\u010de, danes pla\u010da okoli 1.105 evrov prispevkov. S tak\u0161no kapico se zanj ne spremeni prav ni\u010d. <\/p>\n
Predsednik dr\u017eavnega zbora, ki bo po realizaciji pla\u010dne reforme zaslu\u017eil 8.821 evrov bruto, bi pla\u010dal 292 evrov manj socialnih prispevkov na mesec. <\/p>\n
Tisti z najvi\u0161jimi pla\u010dami pa bi “po\u0161teno profitirali”. Direktor banke, ki na mesec brez nagrad zaslu\u017ei 63.500 evrov in zdaj od tega pla\u010da okoli 14 tiso\u010d evrov prispevkov, bi s kapico po novem pla\u010dal le 1.600 evrov prispevkov. Na mesec bi prihranil kar dobrih 12 tiso\u010d evrov. Del tega bi mu sicer dr\u017eava nato pobrala z dohodnino. A vsak mesec bi v njegovem \u017eepu ostalo kar okoli 7 tiso\u010d evrov ve\u010d.<\/p>\n
“Po na\u0161i oceni bi naslov tega zakona moral biti: da bodo bogati imeli \u0161e ve\u010d in podnaslov: ni\u010d za mlade in ni\u010d za povpre\u010dnega \u010dloveka,” je na tiskovni konferenci pred dnevi zakon komentirala Alenka Bratu\u0161ek iz Gibanja Svoboda.<\/p>\n
Primer ukrepa za povpre\u010dnega dr\u017eavljana: prihranek 1, 21 evra<\/p>\n
Ukrep za povpre\u010dnega \u010dloveka je zni\u017eanje davka na dodano vrednost za 15 osnovnih \u017eivil na 5 odstotkov. Od\u0161li smo v trgovino in nakupili ve\u010dino izdelkov s seznama teh osnovnih \u017eivil. Kruh, pi\u0161\u010dan\u010dje meso, sladkor, jajca, mleko sir, krompir in tako naprej. Za vseh 12 artiklov so nam obra\u010dunali 9,5-odstotni davek. Pla\u010dali smo 29 evrov in 42 centov. In \u010de bi bil davek zgolj 5 odstotni? Za nakup bi od\u0161teli 28 evrov in 21 centov. Prihranek: 1,21 evra. Za ta denar je danes \u017ee te\u017eko dobiti kavo.<\/p>\n
Dr\u017eava pa tak\u0161ne spremembe meri v 100 milijonskih dav\u010dnih izpadih. “Pred dvema mesecema se \u0161e nismo pogovarjali o stanju javnih financ. Zdaj obema politi\u010dnima opcijama to stanje nekako ustreza. Desni zato, da lahko opozori na to, kaj je delala pretekla vlada, levi opciji pa, da opozori, da davkov ni mogo\u010de zni\u017eati. \u017dal imata obe strani prav,” pa dodaja finan\u010dni analitik Karel Lipnik.<\/p>\n