{"id":68707,"date":"2026-04-23T19:30:15","date_gmt":"2026-04-23T19:30:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/68707\/"},"modified":"2026-04-23T19:30:15","modified_gmt":"2026-04-23T19:30:15","slug":"zvecilni-gumi-ali-kos-plastike-znanstveniki-odkrili-da-z-vsakim-zvecenjem-pogoltnemo-na-tisoce-delcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/68707\/","title":{"rendered":"\u017dve\u010dilni gumi ali kos plastike? Znanstveniki odkrili, da z vsakim \u017eve\u010denjem pogoltnemo na tiso\u010de delcev"},"content":{"rendered":"

\"Detail<\/p>\n

\u017dve\u010dilni gumi ali kos plastike? Znanstveniki odkrili, da z vsakim \u017eve\u010denjem pogoltnemo na tiso\u010de delcev<\/p>\n

Z enim samim ve\u010djim kosom v telo vnesemo tudi do 3000 delcev mikroplastike. \u017dve\u010denje je dovolj abrazivno, da se mikroskopski ko\u0161\u010dki odlu\u0161\u010dijo od gumija in nato zlahka odpotujejo po na\u0161em prebavnem traktu.<\/p>\n

Veliko nas po obroku ali pred pomembnim sestankom rutinsko se\u017ee po \u017eve\u010dilnem gumiju, da si osve\u017eimo zadah. A kot ka\u017ee, s tem ne osve\u017eimo le ustne votline, temve\u010d svoje telo nevede napolnimo z ne\u017eeleno plasti\u010dno \u00bbprilogo\u00ab. Najnovej\u0161a ameri\u0161ka raziskava je postregla z ugotovitvami, ob katerih se boste morda naslednji\u010d dvakrat vpra\u0161ali, preden boste odprli nov zavoj\u010dek \u017eve\u010dilk.<\/p>\n

Znanstveniki \u017ee vrsto let opozarjajo na prisotnost mikroplastike v pitni vodi, hrani in celo zraku, a zdi se, da smo enega najbolj neposrednih virov ves \u010das imeli dobesedno pod nosom \u2013 oziroma v ustih. Raziskovalci z ameri\u0161ke univerze UCLA pod vodstvom profesorja Sanjaya Mohantyja in doktorske \u0161tudentke Lise Lowe so se odlo\u010dili podrobneje preveriti, kaj se med \u017eve\u010denjem spro\u0161\u010da v na\u0161o slino.<\/p>\n

Rezultati nedavne pilotne \u0161tudije, ki so jo raziskovalci predstavili na spomladanskem sre\u010danju Ameri\u0161kega kemijskega zdru\u017eenja (ACS) v San Diegu, so osupnili celotno znanstveno sfero.<\/p>\n

Na tiso\u010de delcev v samo enem ko\u0161\u010dku<\/p>\n

\u0160tudija je pokazala, da se na vsak gram \u017eve\u010dilnega gumija v povpre\u010dju sprosti okoli 100 delcev mikroplastike, pri nekaterih vzorcih pa se je ta \u0161tevilka povzpela celo na 600 delcev na gram.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\ufeffCloseup<\/p>\n

Te\u017eave z vetrovi<\/p>\n

Zdravniki razkrivajo, katera hrana povzro\u010da vetrove. Eno \u017eivilo vas bo presenetilo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kaj to pomeni v praksi? Glede na to, da povpre\u010den \u017eve\u010dilni gumi tehta od dva do\u00a0\u0161est\u00a0gramov, lahko z enim samim ve\u010djim kosom v telo vnesemo tudi do 3000 delcev mikroplastike. \u010ce spadate med tiste, ki redno \u017eve\u010dijo in na leto porabijo od 160 do\u00a0180 ko\u0161\u010dkov, bi po izra\u010dunih strokovnjakov z UCLA\u00a0vsako leto lahko samo prek \u017eve\u010dilnih gumijev pogoltnili kar okoli 30.000 dodatnih delcev mikroplastike.<\/p>\n

\u00bbNaravno\u00ab\u00a0ni nujno bolj\u0161e<\/p>\n

Eno najve\u010djih presene\u010denj raziskave je bila primerjava med sinteti\u010dnimi (klasi\u010dnimi) in tako imenovanimi\u00a0naravnimi \u017eve\u010dilnimi gumiji, ki so na trgu vse bolj priljubljeni. Morda bi pri\u010dakovali, da so razli\u010dice, narejene iz rastlinskih osnov in smol, varnej\u0161e. A raziskovalci so ugotovili nasprotno.<\/p>\n

\u00bbPresenetljivo je bilo videti, da sta tako sinteti\u010dna kot naravna razli\u010dica med \u017eve\u010denjem sprostili zelo podobne koli\u010dine mikroplastike,\u00ab\u00a0je poudarila raziskovalka Lisa Lowe. V obeh vrstah so namre\u010d na\u0161li enake polimere, med katerimi so mo\u010dno prevladovali poliolefini \u2013 skupina plastik, ki vklju\u010duje tudi vsakdanji polietilen in polipropilen.<\/p>\n

Razlog za spro\u0161\u010danje teh delcev se namre\u010d ne skriva v encimski razgradnji, ki bi jo povzro\u010dila na\u0161a slina, temve\u010d v sami mehanski sili \u017eve\u010denja. Sam proces je dovolj abraziven, da se mikroskopski ko\u0161\u010dki dobesedno odlu\u0161\u010dijo od gumija in nato zlahka odpotujejo po na\u0161em prebavnem traktu.<\/p>\n

Preprosta re\u0161itev: \u017eve\u010dite dlje!<\/p>\n

Znanstveniki \u0161e vedno intenzivno preu\u010dujejo dolgoro\u010dne vplive zau\u017eite mikroplastike na \u010dlove\u0161ko telo, a dosedanje raziskave opozarjajo, da bi ta nevidna gro\u017enja lahko imela negativne posledice za na\u0161 sr\u010dno-\u017eilni sistem, hormonsko ravnovesje in \u010drevesni mikrobiom.<\/p>\n

Eno najve\u010djih presene\u010denj raziskave je bila primerjava med sinteti\u010dnimi (klasi\u010dnimi) in tako imenovanimi\u00a0naravnimi \u017eve\u010dilnimi gumiji, ki so na trgu vse bolj priljubljeni. Morda bi pri\u010dakovali, da so razli\u010dice, narejene iz rastlinskih osnov in smol, varnej\u0161e. A raziskovalci so ugotovili nasprotno.<\/p>\n

\u010ce se \u017eve\u010dilnim gumijem kljub ugotovitvam ne \u017eelite povsem odpovedati, imajo strokovnjaki z UCLA preprost nasvet. V raziskavi so ugotovili, da se velika ve\u010dina \u2013 kar 94 odstotkov \u2013 vseh plasti\u010dnih delcev od gumija odlu\u0161\u010di v prvih osmih minutah \u017eve\u010denja.<\/p>\n

\u00bb\u010ce \u017eelite zmanj\u0161ati izpostavljenost mikroplastiki, je veliko bolje, da en sam ko\u0161\u010dek \u017eve\u010dite dlje \u010dasa, kot pa da ga hitro izpljunete in nadomestite z novim,\u00ab svetuje Lowova.<\/p>\n

Ob tem pa profesor Mohanty dodaja \u0161e pomembno ekolo\u0161ko opozorilo: \u00bbKoli\u010dina plastike, ki se med \u017eve\u010denjem sprosti v slino, je le majhen dele\u017e tiste, ki dejansko ostane v pre\u017eve\u010denem gumiju.\u00ab\u00a0Zato je klju\u010dno, da gumi po uporabi vedno odvr\u017eemo v ko\u0161, in ne v naravo, kjer bi se mikroplastika\u00a0naprej spro\u0161\u010dala v okolje.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017dve\u010dilni gumi ali kos plastike? Znanstveniki odkrili, da z vsakim \u017eve\u010denjem pogoltnemo na tiso\u010de delcev Z enim samim…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":68708,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[21973,3918,3491,37,38,64,63,21974,11368],"class_list":{"0":"post-68707","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-mikroplastika","9":"tag-plastika","10":"tag-raziskava","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-world","15":"tag-zvecenje","16":"tag-zvecilni-gumi"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116455684443614554","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/68707","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=68707"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/68707\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/68708"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=68707"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=68707"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=68707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}