{"id":68732,"date":"2026-04-23T20:09:07","date_gmt":"2026-04-23T20:09:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/68732\/"},"modified":"2026-04-23T20:09:07","modified_gmt":"2026-04-23T20:09:07","slug":"ni-bilo-moznosti-za-orbana-to-se-mu-je-zgodilo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/68732\/","title":{"rendered":"Ni bilo mo\u017enosti za Orbana. To se mu je zgodilo."},"content":{"rendered":"

Od vseh sosed imajo Mad\u017eari \u0161e najbolj travmati\u010dno zgodovino z Romunijo. Ta dr\u017eava je v skladu s trianonskim sporazumom leta 1920 dobila najve\u010dji del Ogrske, kar okoli 103 tiso\u010d kvadratnih kilometrov. To je ozemlje, ki je ve\u010dje od dana\u0161nje oziroma potrianonske Mad\u017earske, ki meri nekaj ve\u010d kot 93 tiso\u010d kvadratnih kilometrov.<\/p>\n

Mad\u017eari menijo, da se jim je zgodila zgodovinska krivica<\/p>\n

Po Trianonskem sporazumu se je znotraj novih romunskih meja zna\u0161lo od 1,3 do 1,6 milijona Mad\u017earov. \u0160e zdaj v Romuniji \u017eivi najve\u010dja mad\u017earska manj\u0161ina, ki \u0161teje nekaj ve\u010d kot milijon pripadnikov. Po drugi strani naj bi po trianonskem sporazumu znotraj novih mad\u017earskih meja ostalo le okoli sto tiso\u010d Romunov. Tudi zaradi tega se Mad\u017earom trianonska razmejitev z Romunijo zdi krivi\u010dna.<\/p>\n

Ve\u010dina romunskih Mad\u017earov \u017eivi v enklavah globoko na romunskem ozemlju: najve\u010d v de\u017eeli Seklerjev, kjer je najpomembnej\u0161e mesto Marosvarashely (Targu Mures po romunsko). To obmo\u010dje je imelo v komunisti\u010dni Romuniji nekaj \u010dasa celo avtonomni status, a ga je pozneje izgubilo. Pomembna enklava je tudi v mestu Koloszvarin (romunsko Cluj-Napoca) in okoli njega.<\/p>\n

Mad\u017earska travma: romunski vojaki vkorakajo v Budimpe\u0161to<\/p>\n

\u0160e zlasti se Mad\u017earom zdi krivi\u010dno, da so izgubili mesta ob mad\u017earsko-romunski etni\u010dni meji, kot so Szatmarnemeti (rom. Satu Mare), Nagyvarad (rom. Oradea) in Arad. Ta mesta so bila ve\u010dinsko mad\u017earska (sporen je le Satu Mare), v svojem zaledju pa so imela strnjeno mad\u017earsko etni\u010dno ozemlje. A so Britanci in Francozi ta mesta dali Romuniji \u2013 menda zaradi \u017eelezni\u0161ke proge, ki je tekla skozi ta mesta.<\/p>\n

\"Romunski<\/p>\n

Romunski vojaki pred mad\u017earskim parlamentom leta 1919. Ob odhodu so romunski vojaki \u0161e izropali Mad\u017earsko.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Za Mad\u017eare, ki so se po prvi svetovni vojni za meje spopadali skoraj z vsemi sosedi, je \u0161e zlasti bole\u010de, da so jih Romuni v tej vojni premagali in celo vkorakali v Budimpe\u0161to. Ko se je romunska vojska umaknila z Mad\u017earske, pa jo je tudi izropala.<\/p>\n

Kadarjev gola\u017e komunizem in Ceausescujeva Romunija, kjer ljudje stradajo<\/p>\n

Tej bole\u010di travmi mad\u017earsko-romunskih odnosov, kjer se imajo Mad\u017eari za pora\u017eence, se je v zadnjem \u010dasu pojavil tudi ob\u010dutek gospodarskega nazadovanja v primerjavi z Romunijo. Obmo\u010dje Mad\u017earske je bilo v zgodovini bolj gospodarsko razvito kot obmo\u010dje Romunije (\u0161e zlasti\u00a0kar zadeva obmo\u010dje dana\u0161nje Romunije onkraj Karpatov).<\/p>\n

V \u010dasu socializma in komunisti\u010dnega voditelja Janosa Kadarja so imeli Mad\u017eari t. i. gola\u017e komunizem (malce bolj\u0161i standard kot druge dr\u017eave pod sovjetskim \u0161kornjem v 60. in 70. letih preteklega stoletja), v Romuniji pa je od leta 1965 vladal Nicolae Ceausescu. Njegovo vladanje so zaznamovali hudo var\u010devanje (za odpla\u010dilo tujih dolgov) in pomanjkanje \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din.<\/p>\n

Ceausescujeva protimad\u017earska politika, ki ga na koncu pogubi<\/p>\n

Ceausescu je vodil protimad\u017earsko politiko: med drugim je odpravil mad\u017earsko avtonomijo v de\u017eeli Seklerjev in v Romuniji \u0161e bolj uveljavil psevdozgodovinsko teorijo, da so Romuni neposredni potomci romaniziranih prebivalcev province Dakije (zato je mestu Cluj dodal \u0161e ime Napoca v spomin na nekdanje rimsko mesto). V resnici se je etnogeneza\u00a0Romunov zgodila na Balkanu ju\u017eno od Donave. Pozneje so se selili tudi na obmo\u010dje severno od Donave.<\/p>\n

\"Romunski<\/p>\n

Romunski voditelj Nicolae Ceausescu, ki je Romuniji vladal med letoma 1965 in 1989, je vodil na\u010drtno protimad\u017earsko politiko.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Tudi Ceausescujev padec je povezan z mad\u017earsko manj\u0161ino. Decembra 1989 se je mad\u017earska skupnost v banatskem mestu Temi\u0161var (Temesvar po mad\u017earsko, Timisoara po romunsko) uprla izgonu tamkaj\u0161njega kalvinisti\u010dnega duhovnika Laszla Tokesa.<\/p>\n

Spopad med Mad\u017eari in Romuni v Targu Muresu<\/p>\n

Upor \u2013 ki ni bil ve\u010d povezan s Tokesom in mad\u017earsko manj\u0161ino, ampak z nezadovoljstvom Romunov s Ceausescujem \u2013 se je raz\u0161iril tudi na druge kraje v dr\u017eavi. Ceausescu je moral pobegniti iz Bukare\u0161te, nato pa so ga podporniki dr\u017eavnega udara proti njemu usmrtili skupaj z \u017eeno.<\/p>\n

Marca 1990, torej \u017ee v pokomunisti\u010dni Romuniji, so se zgodili krvavi\u00a0spopadi\u00a0med Mad\u017eari in Romuni v transilvanskem mestu Marosvasarhely (Targu Mures). Umrlo je pet ljudi, ve\u010d sto je bilo ranjenih.<\/p>\n

Romunski skupni BDP prese\u017ee mad\u017earskega<\/p>\n

V uteho Mad\u017earom je bilo dolgo dejstvo, da je Mad\u017earska gospodarsko bolj razvita od svoje revnej\u0161e vzhodne sosede. \u010ceprav je Mad\u017earska po prebivalstvu precej manj\u0161a od Romunije (prebivalcev Mad\u017earske je zdaj okoli 9,5 milijona, prebivalcev Romunije pa nekaj manj kot 19 milijonov), je bil mad\u017earski skupni bruto doma\u010di proizvod (BDP) po zlomu komunizma ve\u010dji od romunskega.<\/p>\n

\"Ob\u010dutek,<\/p>\n

Ob\u010dutek, da velika mad\u017earska zgodovinska tekmica Romunija gospodarsko prehiteva Mad\u017earsko, je verjetno precej prispeval k porazu Orbana.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Ve\u010dji je bil na primer leta 2000, tudi leta 2005. \u017de leta 2006 pa je skupni romunski BDP presegel mad\u017earskega. A glede na to, da je Romunija precej \u0161tevil\u010dnej\u0161a od Mad\u017earske, to ni kak\u0161en velik dejanski udarec. Je pa malce psiholo\u0161ko zabolel Mad\u017eare.<\/p>\n

Romunija se po gospodarski razvitosti pribli\u017euje Mad\u017earski<\/p>\n

Bolj te\u017eaven je za Mad\u017earsko najpomembnej\u0161i kazalnik: realni BDP\u00a0na prebivalca, ki meri gospodarsko razvitost. Leta 2000 je imela Mad\u017earska po Eurostatu realni BDP na prebivalca 8.800 evrov, Romunija pa 4.810 evrov. Leta 2000 (takrat je bil Viktor Orban\u00a0sredi svojega prvega mandata) je imela torej Romunija 54,7 odstotka mad\u017earske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Leta 2025 (od leta 2010 je bil po osemletni opoziciji spet na oblasti Orban) pa je imela Mad\u017earska realni BDP na prebivalca 16.370 evrov, Romunija pa 13.190 evrov. Lani je torej Romunija dosegla 80,6 odstotka mad\u017earske gospodarske razvitosti oziroma je zmanj\u0161ala razliko za Mad\u017earsko za skoraj 26 odstotnih to\u010dk. \u010ce se bodo trendi nadaljevali, bo Romunija do leta 2050 presegla Mad\u017earsko po gospodarski razvitosti.<\/p>\n

Na prvi pogled je ta podatek malce nenavaden, zlasti za tiste, ki so prepri\u010dani, da so nizki davki (Mad\u017earska ima le 15-odstotno enotno dav\u010dno stopnjo pri dohodnini in le devetodstotni davek na dohodke pravnih oseb) ter \u010dim doslednej\u0161i\u00a0prelom s komunisti\u010dno preteklostjo recept za gospodarsko uspe\u0161nost. Romunija ima po drugi strani vi\u0161je davke, v romunski politiki pa so imeli v obdobju tranzicije veliko mo\u010d nekdanji komunisti, zbrani v Socialdemokratski stranki (PDS). Ta stranka je tudi zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2024.<\/p>\n

Kazalniki,\u00a0po katerih Romunija prehiteva Mad\u017earsko<\/p>\n

\u0160e slab\u0161e se je Mad\u017earska v primerjavi z Romunijo odrezala pri BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva primerjavo kupne mo\u010di (PPP) oziroma upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov med posameznimi dr\u017eavami. To merilo sicer izkrivlja primerjavo realne gospodarske razvitosti med posameznimi dr\u017eavami in je do dolo\u010dene mere varljivo (\u017eivljenjski stro\u0161ki v razvitem gospodarstvu so vedno ve\u010dji od stro\u0161kov v manj razvitem), a dejstvo je, da psiholo\u0161ko vpliva na javno mnenje.<\/p>\n

\"Peter<\/p>\n

Peter Magyar se je Mad\u017earom, tudi tistim v zamejstvu, predstavil kot nekdo, ki se bo bolj zavzemal za nacionalne interese.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Po Eurostatu je imela Mad\u017earska leta 2014 69 odstotkov povpre\u010dja\u00a0BDP na prebivalca po kupni mo\u010di v EU, Romunija pa 55 odstotkov. Romunija se je v poznej\u0161ih letih vse bolj pribli\u017eevala Mad\u017earski ter jo leta 2024 prehitela: tega leta je imela Mad\u017earska 76 odstotkov povpre\u010dja EU, Romunija pa 77 odstotkov. Lani je Romunija dosegla 78 odstotkov, Mad\u017earska pa je ostala pri 77 odstotkih.<\/p>\n

Inflacija na Mad\u017earskem je bila ve\u010dja od romunske<\/p>\n

Romunija je tudi prehitela Mad\u017earsko glede na kazalnik dejanske individualne porabe (AIC). Lani je bila Romunija po podatkih Eurostata pri AIC na 86 odstotkih povpre\u010dja EU, Mad\u017earska pa na 73 odstotkih.<\/p>\n

Glede na raven cen je imela Mad\u017earska leta 2024 74,3 odstotka povpre\u010dja EU, Romunija pa 64,1 odstotka. V obeh dr\u017eavah se je tako kot drugod po svetu zaradi vojne v Ukrajini in posledi\u010dne energetske krize od leta 2022 naprej zgodila pove\u010dana\u00a0inflacija. Ve\u010dino \u010dasa je imela Mad\u017earska vi\u0161jo inflacijo od Romunije, marca letos pa je bila romunska inflacija vi\u0161ja od mad\u017earske.<\/p>\n

Pri gospodarski sliki Mad\u017earske pa je treba tudi omeniti, da je Bruselj zaradi kr\u0161enja vladavine prava Mad\u017earski zamrznil 20 milijard evrov pomo\u010di iz evropskih skladov.<\/p>\n

Ko se zdi, da Orban “podi”\u00a0Mad\u017eare v Romunijo<\/p>\n

Jeseni leta 2024 je mad\u017earski socialisti\u010dni poslanec Imre Komjathi v razpravi dejal, da Slova\u0161ka in Romunija, pa tudi druge dr\u017eave\u00a0po\u010dasi gospodarsko prehitevajo Mad\u017earsko. Orban mu je odgovoril in ga pri tem prosil, da naj tega ne jemljejo kot osebno \u017ealitev: “Vsakdo, ki pravi, da Romuni \u017eivijo bolje, naj se preseli tja, nato pa se bomo, ko se vrne, o tem pogovorili.”<\/p>\n

\"Orbanova<\/p>\n

Orbanova podpora romunskemu nacionalistu Georgeu Simionu je bila velika napaka.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

\u0160tevilni \u2013 tudi medij Politico \u2013 so njegovo izjavo odrezali, tako da se je zdelo, da Orban tiste Mad\u017eare, ki mislijo, da v Romuniji \u017eivijo bolje, podi v to dr\u017eavo. Seveda je to \u0161tevilne ujezilo.<\/p>\n

Orban podpre protimad\u017earskega romunskega nacionalista<\/p>\n

Orban je tudi naredil veliko napako, ko je pred lanskimi romunskimi predsedni\u0161kimi volitvami podprl nacionalisti\u010dnega in protibruseljskega kandidata Georgea Simiona, znanega po \u017ealjivem odnosu do mad\u017earske manj\u0161ine. Pri tem je Orban dal svojim ideolo\u0161kim prepri\u010danjem prednost pred geopoliti\u010dnimi interesi Mad\u017earske in Mad\u017earov.<\/p>\n

Vodja mad\u017earske manj\u0161ine v Romuniji Kelemen Hunor je javno zavrnil Orbanov poziv, naj Mad\u017eari volijo Simionija. Na koncu naj bi bili ravno glasovi romunskih Mad\u017earov in v Romuniji \u017eive\u010dih Moldavcev odlo\u010dilni, da je proevropski Nicusor Dan premagal Simionija.<\/p>\n

Romunske sanje o Veliki Romuniji do reke Tise<\/p>\n

Glede romunskega nacionalizma je treba povedati, da je ta tradicionalno usmerjen proti mad\u017earski manj\u0161ini in da \u0161tevilni romunski nacionalisti sanjarijo o Veliki Romuniji od \u010crnega morja oziroma Dnestra do reke Tise (to pomeni, da si velikoromunski nacionalisti lastijo celo mad\u017earska mesta Szeged, Bekescsaba in Debrecen). Nekateri romunski nacionalisti na dru\u017ebenih omre\u017ejih celo zbadajo Mad\u017eare, da bo Velika Romunija na zahodu neko\u010d mejila na Avstrijo.<\/p>\n

\"Zemljevid<\/p>\n

Zemljevid Velike Romunije iz leta 1855, kjer so romunske meje vse do reke Tise.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Po drugi strani pa tudi Peter Magyar s svojo stranko Tisza part, kar pomeni Stranka spo\u0161tovanja in svobode, a je hkrati Tisza tudi mad\u017earsko ime reke Tisa, namiguje na predtrianonsko Ogrsko. Reka Tisa je neko\u010d veljala za najbolj mad\u017earsko reko, saj je tekla le po ozemlju Ogrske (zdaj te\u010de tudi po ozemlju Ukrajine, mimo Romunije in se v Srbiji izliva v Donavo).<\/p>\n

Magyarjeva pe\u0161pot od Budimpe\u0161te do Oradee<\/p>\n

Magyar je maja lani tudi izkoristil Orbanovo napako, ko je ta podprl Simiona. Da bi se pokazal kot nacionalno zaveden Mad\u017ear in nabiral glasove med romunskimi Mad\u017eari, je od\u0161el na enajstdnevno pe\u0161pot od Budimpe\u0161te do Nagyvarada (Oradea po romunsko).<\/p>\n

\u010ce ostanemo pri tem mestu: v Nagyvaradu\/Oradei se je kmalu po mad\u017earskih volitvah zgodila nasilna\u00a0izpraznitev\u00a0katoli\u0161kega samostana oziroma prisilna izselitev opata. Mesto namre\u010d trdi, da je ta 900 let star samostan mestna last in da ga bodo prenovili. Med protestniki, ki so nasprotovali selitvi, sta bila tudi \u017ee omenjeni kalvinisti\u010dni pastor Laszlo Tokes in vodja mad\u017earske desne stranke Mi Hazank Laszlo Toroczkai. Zadeva lahko torej postane \u0161e ena to\u010dka spora med Mad\u017earsko in Romunijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Od vseh sosed imajo Mad\u017eari \u0161e najbolj travmati\u010dno zgodovino z Romunijo. Ta dr\u017eava je v skladu s trianonskim…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":68733,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[4884,19771,173,21978,21977,74,21976,19770,8413,7553,37,38,64,459,63,1130],"class_list":{"0":"post-68732","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bdp","9":"tag-george-simion","10":"tag-gospodarstvo","11":"tag-kelemen-hunor","12":"tag-laszlo-toroczkai","13":"tag-madzarska","14":"tag-nicolae-ceausescu","15":"tag-nicusor-dan","16":"tag-peter-magyar","17":"tag-romunija","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenscina","20":"tag-svet","21":"tag-viktor-orban","22":"tag-world","23":"tag-zgodovina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116455837913278122","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/68732","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=68732"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/68732\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/68733"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=68732"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=68732"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=68732"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}