{"id":69344,"date":"2026-04-24T09:49:09","date_gmt":"2026-04-24T09:49:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/69344\/"},"modified":"2026-04-24T09:49:09","modified_gmt":"2026-04-24T09:49:09","slug":"kdo-potrebuje-glasbenika-ko-glasbo-pise-umetna-inteligenca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/69344\/","title":{"rendered":"Kdo potrebuje glasbenika, ko glasbo pi\u0161e umetna inteligenca?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tadej
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTadej Ko\u0161ir glasbeni posel pozna z ve\u010d perspektiv: je glasbenik, producent in zalo\u017enik. Foto: Radio Slovenija<\/p>\n

Na preto\u010dnih platformah, kot sta Deezer in Spotify, se vse hitreje kopi\u010di glasba, ki je ni ustvaril \u010dlovek. Umetna inteligenca danes ni le pripomo\u010dek, ampak lahko napi\u0161e besedilo, ustvari vokal in producira celotno skladbo, poslu\u0161alci pa razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, zalo\u017ebe in prihodnost ustvarjanja? So velike zalo\u017ebe \u017ee sprejele novo resni\u010dnost in kdo bo v prihodnje lastnik glasbe? In ne nazadnje, bomo poslu\u0161alci \u0161e lo\u010dili med \u010dlovekom in strojem? V tokratni epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z glasbenikom, producentom in zalo\u017enikom Tadejem Ko\u0161irjem.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Velike zalo\u017ebe, kot so Universal, Sony in Warner Music Group, \u017ee sklepajo partnerstva s podjetji, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Platforme, kakr\u0161na je denimo Spotify, pa na \u0161iroko odpirajo vrata glasbi, ustvarjeni z umetno inteligenco. Kot pravi Ko\u0161ir, je ta dodobra preme\u0161ala karte v glasbenem poslu. “Vse te ve\u010dje zalo\u017ebe in preto\u010dne platforme so prepoznale novega velikega igralca in ga vzele medse, med sebi enake, ker se zavedajo, da druga\u010de ne gre. Umetna inteligenca se je prebila skozi osnovne filtre, za katere smo predvidevali, da jo bodo ustavili. Zdaj pa je \u017ee zasidrana v glasbeno industrijo, v radijske postaje, zlasti pa v preto\u010dne platforme.”<\/p>\n

Francoska platforma za preto\u010dno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporo\u010dila, da vsak dan prejme skoraj 75 tiso\u010d skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, kar je skoraj polovica celotne dnevne ponudbe. \u0160e lani je prejela po 10 tiso\u010d tak\u0161nih pesmi na dan. Kaj to pomeni za ljudi, ki ustvarjajo glasbo?<\/p>\n

Ko\u0161ir kot studijski glasbenik, pisec skladb in izvajalec pojasnjuje, da je glasba nastajala iz ideje, ki jo je avtor sku\u0161al spraviti v neko obliko. “\u010ce ni bil sam multiinstrumentalist, je za to potreboval glasbenike, ki so mu posneli zvok. Potem je najel studio, kjer so skladbo posneli. Po tradicionalni poti bi potem \u0161el do zalo\u017ebe, ki bi kon\u010dni izdelek dostavila na radijske postaje in platforme.”<\/p>\n

Zdaj lahko ustvarjalec glasbe vsaj prvi del povsem presko\u010di. Kot pravi Ko\u0161ir, je mogo\u010de z umetno inteligenco ustvariti vse, od osnovne ideje do vseh zvokov. Napredne platforme, kot sta Suno in Udio, so za\u010dele generirati glasbo tako, da si lahko vanje vpisal klju\u010dne besede, program pa je nato ustvaril skladbo. “\u010ce se je prej vse za\u010delo z idejo pisca skladb, zdaj njegova ustvarjalnost ni ve\u010d nujna, in tu se njegov posel zmanj\u0161uje.” A taki programi napredujejo bliskovito hitro in postajajo vse bolj\u0161i. “Lani je na primer Suno raz\u0161iril program do te mere, da zdaj konkurira snemalnim programom glasbe in omogo\u010da raz\u010dlenitev vseh instrumentov, kar pomeni, da se lahko izolirajo samo kitare ali boben, in za\u010dne manipulirati s temi stvarmi.” Ustvarjalec lahko tudi sam posname instrument ali vokal, ga vnese v tak program in nato aran\u017eira, dodaja instrumente in tako naprej. “To je postalo orodje, ki je veliko studijskim glasbenikom vzelo posel. Po drugi strani pa pomaga pri ustvarjanju ustvarjalcu, ki ni najbolj ve\u0161\u010d glasbe.”<\/p>\n

Zvokovno program \u0161e ni popoln, dodaja Ko\u0161ir, ki \u0161e lahko zazna, da dolo\u010deni zvoki ne zvenijo naravno, a je prepri\u010dan, da gre za vpra\u0161anje \u010dasa. “\u017de zdaj je to zelo te\u017eko lo\u010diti.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Popolnoma
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPopolnoma z umetno inteligenco ustvarjeni izvajalci Xania Monet in Velvet Sundown imajo na preto\u010dnih platformah na milijone poslu\u0161anj. Foto: Radio Slovenija, zajem zaslona.<\/p>\n

UI na glasbenih lestvicah
Umetna inteligenca torej ni ve\u010d le pripomo\u010dek za ustvarjanje glasbe, ampak lahko sama ustvari celotno skladbo na na\u010din, ki skoraj ni ve\u010d prepoznaven. Primeri iz tujine ka\u017eejo, da umetna inteligenca \u017ee ustvarja uspe\u0161ne “izvajalce”. Poslu\u0161alci pa pogosto sploh ne vedo, da poslu\u0161ajo umetno ustvarjeno glasbo.<\/p>\n

Lani se je tako na Billboardovo lestvico uvrstila prva izvajalka, ustvarjena z umetno inteligenco, Xania Monet. Zbrala je ve\u010d milijonov predvajanj in celo podpisala ve\u010dmilijonsko pogodbo z zalo\u017ebo, kar je spro\u017eilo burne odzive v industriji. Drugi tak primer je “zasedba” Velvet Sundown, ki je bila sprva predstavljena na platformi Spotify kot indie rock bend z milijoni poslu\u0161alcev. Ko je v zelo kratkem \u010dasu izdala ve\u010d albumov, pa je to spro\u017eilo sum in nato razkritje, da gre za popolnoma sinteti\u010den projekt, prav tako ustvarjen z umetno inteligenco.
Po Ko\u0161irjevem mnenju ni presenetljivo, da poslu\u0161alci ne lo\u010dijo ve\u010d resni\u010dnega od umetne inteligence, predvsem ko gre za “mainstream” glasbo. “Produkcija gre \u017ee dolgo v smer popolnosti in \u2018plasti\u010dnega\u2019 zvoka. Zato danes te\u017eko lo\u010dimo med tem, kar ustvari \u010dlovek, in tem, kar ustvari umetna inteligenca. Seveda pa bodo ti programi \u0161e napredovali in mogo\u010de je, da bodo zvoke celo nekoliko ‘umazali’, da bodo zveneli bolj organsko.”<\/p>\n

Izziv avtorstva glasbe
Eden od najve\u010djih izzivov ostaja vpra\u0161anje avtorstva in lastni\u0161tva. \u010ce glasbo ustvarja algoritem, kdo je njen avtor: uporabnik, razvijalec ali zalo\u017eba? Kot pravi Ko\u0161ir, na to vpra\u0161anje trenutno nimamo pravega odgovora, a se industrija sku\u0161a prilagoditi razmeram. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic, kot je pri nas SAZAS, so za\u010dele uvajati oznake o uporabi umetne inteligence pri ustvarjanju. “Pri prijavi skladb je zdaj treba ozna\u010diti, ali je bila pesem ustvarjena ob pomo\u010di umetne inteligence. A meje \u0161e zdale\u010d niso jasno dolo\u010dene. Umetna inteligenca je bila deloma vpeta \u017ee v snemalne programe, ki jih vsi uporabljamo.”<\/p>\n

Ob tem opozarja tudi na mo\u017enost zlorab. “Osnove skladbe, ki nastane z umetno inteligenco, pogosto ne bo mogo\u010de izslediti. Ljudje bodo vedno na\u0161li na\u010dine, kako se izogniti pravilom.”<\/p>\n

Vabljeni, da se naro\u010dite na podkast Ob osmih, in da nam pi\u0161ete na obosmih@rtvslo.si<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTadej Ko\u0161ir: Kdo je glasbenik, ko glasbo ustvarja umetna inteligenca?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tadej Ko\u0161ir glasbeni posel pozna z ve\u010d perspektiv: je glasbenik, producent in zalo\u017enik. Foto: Radio Slovenija Na preto\u010dnih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":69345,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[21353,114,276,62,37,58,60,38,11959,22119,22120,1396,115],"class_list":{"0":"post-69344","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-deezer","9":"tag-entertainment","10":"tag-glasba","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-spotify","17":"tag-suno","18":"tag-udio","19":"tag-umetna-inteligenca","20":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116459062180024116","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69344","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=69344"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69344\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/69345"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=69344"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=69344"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=69344"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}