Na neformalnem vrhu na Cipru so Evropski parlament in Evropska komisija ter ciprsko predsedstvo Sveta EU podpisali na\u010drt za dokon\u010danje enotnega trga. Dokument je bil v nastajanju od februarja, vojna na Bli\u017enjem vzhodu pa je prestavila prvotni rok (marca). Takoj po podpisu pa so se pojavila poro\u010dila, da dr\u017eave \u010dlanice na\u010drt \u017ee omejujejo.<\/p>\n
Ideja ni nova. \u017de februarja je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala strategijo \u201cOne Europe, One Market\u201d s ciljem dose\u010di polno integracijo enotnega trga do konca leta 2027. Dokument je bil prvotno na\u010drtovan za vrh Evropskega sveta v marcu, a ga je vojna na Bli\u017enjem vzhodu prestavila na neformalni vrh na Cipru 23. in 24. aprila.<\/p>\n
Kar je bilo 24. aprila podpisano, je politi\u010dna in operativna zaveza treh institucij. Trimese\u010dni pregledi napredka, jasne institucionalne odgovornosti in redni pregled stanja za zagotovitev preglednosti. Konkretnih zakonodajnih predlogov dokument ne vsebuje, so pa opredeljeni cilji za sporazume najpozneje do konca leta 2027.<\/p>\n
Kaj je v na\u010drtu<\/p>\n
Klju\u010dni zgodnji mejnik je cilj, da se do junija 2026 dokon\u010da prva faza Unije prihrankov in nalo\u017eb, ki ji sledijo zakonodajni predlogi v drugi polovici leta 2026. Na podro\u010dju tehnologije je osrednji element Zakon o digitalnih omre\u017ejih, ki naj bi pospe\u0161il telekomunikacijske nalo\u017ebe in omogo\u010dil konsolidacijo evropskih operaterjev. Komisija pripravlja tudi \u0161ir\u0161i paket tehnolo\u0161ke suverenosti, ki vklju\u010duje Chips Act 2.0 in Zakon o razvoju oblaka in umetne inteligence.<\/p>\n
Med strate\u0161kimi prioritetami so obramba, vesoljske tehnologije, \u010diste tehnologije, kvantne tehnologije, umetna inteligenca in pla\u010dilni sistemi. Komisija na\u010drtuje tudi Zakon za industrijski pospe\u0161evalnik z mehanizmom \u201cevropske preference\u201d v izbranih sektorjih.<\/p>\n
Dr\u017eave \u010dlanice \u017ee omejujejo ambicije<\/p>\n
A dan pred podpisom so se pojavili prvi znaki trenja. Potem ko je Evropska komisija napredovala z osnutkom \u010dasovnega na\u010drta, ki je vklju\u010deval tesne roke in daljnose\u017ene zahteve, so dr\u017eave Sveta EU ambicije za\u010dele omejevati. To je razvidno iz osnutka dokumenta, pridobljenega dan pred podpisom.<\/p>\n
To ni presenetljivo. Enotni trg je politi\u010dno ob\u010dutljivo podro\u010dje, saj zahteva, da dr\u017eave \u010dlanice del regulativne suverenosti prenesejo na raven EU. Kritiki opozarjajo, da na\u010drt predvideva zmanj\u0161anje demokrati\u010dnega nadzora, med drugim z omejevanjem parlamentarnega nadzora prek zmanj\u0161anja delegiranih aktov in ve\u010djo uporabo direktiv namesto uredb.<\/p>\n
Analiti\u010dni dokument, ki ga je ob podpisu objavila fundacija Jacques Delors skupaj s partnerji, ocenjuje, da evropska klju\u010dna ranljivost le\u017ei v njeni notranji razdrobljenosti, zlasti na podro\u010dju kapitalskih trgov, energetskih sistemov in digitalnega prostora, kar ima oprijemljive stro\u0161ke za konkuren\u010dnost.<\/p>\n
Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo EU do leta 2030 predstavljala le 12,91 odstotka svetovnega BDP, v primerjavi s 13,86 odstotka ZDA in 20,36 odstotka Kitajske. To je temeljni argument za nujnost ukrepanja, saj izgublja Evropa relativno te\u017eo v globalnem gospodarstvu, enotni trg pa ostaja njen najmo\u010dnej\u0161i instrument, ki ga ni v celoti izkoristila.<\/p>\n
Za Slovenijo, ki izvozi ve\u010d kot 80 odstotkov svojega BDP v EU, je dokon\u010danje enotnega trga neposredno ekonomsko vpra\u0161anje. Vsaka ovira pri \u010dezmejnem poslovanju, vsako podvajanje regulativnih zahtev in vsaka razdrobljenost kapitalskih trgov se neposredno odra\u017ea v pogojih poslovanja slovenskih podjetij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na neformalnem vrhu na Cipru so Evropski parlament in Evropska komisija ter ciprsko predsedstvo Sveta EU podpisali na\u010drt…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":69351,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,422,173,15932,559,37,38,90,1322,1396],"class_list":{"0":"post-69350","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-evropska-unija","11":"tag-gospodarstvo","12":"tag-nacrt","13":"tag-place","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-tehnologija","17":"tag-trgovina","18":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116459078073328002","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=69350"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/69350\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/69351"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=69350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=69350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=69350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}