{"id":70012,"date":"2026-04-24T22:05:09","date_gmt":"2026-04-24T22:05:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70012\/"},"modified":"2026-04-24T22:05:09","modified_gmt":"2026-04-24T22:05:09","slug":"bil-je-najvecji-otok-na-hrvaskem-ko-so-izkopali-kanal-sta-nastala-cres-in-losinj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70012\/","title":{"rendered":"Bil je najve\u010dji otok na Hrva\u0161kem, ko so izkopali kanal, sta nastala Cres in Lo\u0161inj"},"content":{"rendered":"

\"Grad<\/p>\n

Lo\u0161inj in Cres sta bila neko\u010d zdru\u017eena v celoto. Foto: Pixsell<\/p>\n

Bil je najve\u010dji otok na Hrva\u0161kem, ko so izkopali kanal, sta nastala Cres in Lo\u0161inj<\/p>\n

Vse do rimskih \u010dasov je v Kvarnerju obstajal otok Apsyrtides. Nato so Rimljani izkopali le enajst metrov \u0161irok kanal in edinstveni otok razdelili na dva dela.<\/p>\n

Najve\u010dji hrva\u0161ki otok je Cres, \u010deprav je do nedavnega veljalo prepri\u010danje, da je to Krk. Vendar bi se vsi dana\u0161nji otoki po svoji velikosti lahko skrili pred otokom Apsyrtides. Ta je do pred pribli\u017eno 2000 leti obstajal na Jadranu, natan\u010dneje na obmo\u010dju dana\u0161nje Hrva\u0161ke. Gre za prostor, ki ga danes zasedata kvarnerska otoka Lo\u0161inj in Cres, ki sta bila neko\u010d zdru\u017eena v eno celoto.<\/p>\n

Nekdaj najve\u010dji<\/p>\n

Kot poro\u010da portal putnikofer.hr, je v antiki ta veliki otok nosil ime Apsyrtides (v prevodu Osorski otok). \u010ce bi ostal nedotaknjen, bi bil danes prepri\u010dljivo najve\u010dji v hrva\u0161kem delu Jadrana. Otoka sta bila lo\u010dena \u017ee v rimski dobi, najverjetneje iz prakti\u010dnih razlogov: da bi skraj\u0161ali pomorsko pot in olaj\u0161ali plovbo skozi Kvarner. Rimljani so takrat pri kraju Osor prekopali ozek kanal, \u0161irok le enajst metrov. Ta mali, a strate\u0161ko pomembni poseg je trajno spremenil geografijo tega dela Jadrana.<\/p>\n

Danes je ta prekop znan kot Osorski kanal. Premo\u0161\u010da ga premi\u010dni most, ki se dvakrat na dan\u00a0dvigne, da omogo\u010di prehod ladjam. Ravno na tem mestu, kjer se je kopno neko\u010d neopazno nadaljevalo, danes simboli\u010dno prehajamo z enega otoka na drugega, s Cresa na Lo\u0161inj ali obratno.<\/p>\n

Mesto, kjer se sre\u010data preteklost in sedanjost<\/p>\n

Na to\u010dki, kjer se otoka stikata, le\u017ei kraj, ki so ga \u017ee od rimskih \u010dasov obiskovali mornarji in trgovci. Osor ima ogromen zgodovinski pomen za Kvarner in je eno najstarej\u0161ih naselij na hrva\u0161ki obali. Ta bogata dedi\u0161\u010dina je \u0161e danes vidna v vsakem njegovem kamnu. Fizi\u010dno le\u017ei na Cresu, administrativno pa pripada Lo\u0161inju, vendar ima za oba otoka velik pomen, tako danes kot skozi tiso\u010dletno zgodovino.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Mali<\/p>\n

hrva\u0161ka<\/p>\n

Namig za izlet: prvomajski pobeg k sosedom, ki zdru\u017euje morje, okuse in naravo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Cres in Lo\u0161inj sta najve\u010dja v oto\u0161ki skupini, ki vklju\u010duje \u0161e Unije, Vele in Male Srakane, Susak, Ilovik ter vrsto malih nenaseljenih oto\u010dkov. Danes delujeta kot dva lo\u010dena svetova, vsak s svojimi zna\u010dilnostmi, pokrajino in ritmom \u017eivljenja.<\/p>\n

Otok surove narave in miru<\/p>\n

Cres je otok neokrnjene narave. Njegovo nasprotje turisti\u010dnemu vrve\u017eu se skriva v skalovju, suhozidih in skritih zalivih, ki delujejo, kot da bi v njih \u010das obstal. Tukaj vlada po\u010dasnej\u0161i ritem, glavno besedo pa ima narava.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Otok<\/p>\n

hrva\u0161ka<\/p>\n

Pazijo ga, kot bi bilo iz zlata: jezero na Cresu, ki se mu ne sme nih\u010de pribli\u017eati<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Eden njegovih najve\u010djih draguljev so Lubenice, srednjeve\u0161ka vasica na skoraj 400 metrov visoki pe\u010dini z osupljivim\u00a0razgledom. Tu je tudi Vransko jezero, eden najpomembnej\u0161ih virov pitne vode na hrva\u0161kih otokih. Njegova povr\u0161ina je nad morsko gladino, dno pa pod njo, kar predstavlja pravo naravno enigmo. Cres je tudi zato\u010di\u0161\u010de redkih beloglavih jastrebov, ki gnezdijo na strmih stenah. Ta kombinacija divjine, ti\u0161ine in avtenti\u010dnosti je idealna za vse, ki \u017eelijo pobegniti pred gne\u010do.<\/p>\n

Elegantni otok vitalnosti<\/p>\n

Na drugi strani kanala Lo\u0161inj ponuja povsem druga\u010dno izku\u0161njo. Znan kot otok vitalnosti, \u017ee stoletja privablja obiskovalce zaradi blagega podnebja, \u010distega zraka in zdravilnih rastlin. Njegovo srce je Mali Lo\u0161inj, slikovito mestece z barvitimi fasadami in najve\u010dje oto\u0161ko mesto na Hrva\u0161kem. V bli\u017eini je\u00a0zaliv \u010cikat, znan po borovih gozdovih in elegantnih vilah iz obdobja avstro-ogrske aristokracije.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Town<\/p>\n

Hrva\u0161ka<\/p>\n

Lo\u0161inj stavi na zdravje in presti\u017ena do\u017eivetja<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Lo\u0161inj je tudi eden redkih krajev na Jadranu, kjer lahko v naravnem okolju opazujete delfine. Sprehajalne poti ob morju in vonj po borovcih ustvarjajo skoraj terapevtsko vzdu\u0161je. V nasprotju z bolj surovim\u00a0Cresom je Lo\u0161inj bolj krotek in usmerjen v turizem, a \u0161e vedno ohranja mero pristnega oto\u0161kega \u017eivljenja.<\/p>\n

\u010ceprav ju danes lo\u010di ozek kanal, sta Cres in Lo\u0161inj \u0161e vedno nerazdru\u017eljivo povezana. Ne le z mostom v Osorju, temve\u010d tudi s skupno zgodovino. Po obeh otokih poteka pohodni\u0161ka pot, ki je v \u010dast staremu imenu poimenovana Via Apsyrtides.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Lo\u0161inj in Cres sta bila neko\u010d zdru\u017eena v celoto. Foto: Pixsell Bil je najve\u010dji otok na Hrva\u0161kem, ko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70013,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[22262,16573,22263,10255,22264,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-70012","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-cres","9":"tag-kanal","10":"tag-losinj","11":"tag-otok","12":"tag-rimljani","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116461956323157409","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70012","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70012"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70012\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70013"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70012"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70012"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70012"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}