![\"Razgaljene](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-pocrnjena_dokumentacija_sezigalnica-1000.webp.webp\")
<\/p>\nKoliko naj bi stala nalo\u017eba v ljubljanski objekt za energijsko izrabo odpadkov (se\u017eigalnico)? Kak\u0161na je najugodnej\u0161a varianta za izvedbo nalo\u017ebe? Kak\u0161no tehnologijo bo imela toplarna in po kolik\u0161ni ceni je pripravljena izvajati javno gospodarsko slu\u017ebo? Vse to in \u0161e ve\u010d je mogo\u010de razbrati iz dokumentacije, ki jo je na svoji spletni strani objavila Mestna ob\u010dina Ljubljana.<\/p>\n
Zaradi tehni\u010dne malomarnosti dokumentacija javnosti obenem razkriva tudi po\u010drnjene informacije. Zakrivanje so namre\u010d opravili podobno amatersko kot uslu\u017ebenci na ameri\u0161kem pravosodnem ministrstvu ob objavi dokumentacije v zadevi Epstein. Po\u010drnjene odseke v elektronskem dokumentu je namre\u010d mogo\u010de enostavno razgaliti s splo\u0161no dostopnimi spletnimi orodji za branje PDF-datotek.<\/p>\n
Celoten projekt gradnje ljubljanske se\u017eigalnice je ocenjen na pribli\u017eno 348 milijonov evrov, a se kon\u010dna cena z vklju\u010denim davkom in obrestmi financiranja povzpne na vse do 450 milijonov evrov. Ob upo\u0161tevanju inflacije bi se nalo\u017eba lahko dodatno podra\u017eila \u0161e za pribli\u017eno petdeset milijonov evrov.<\/p>\n
Dnevnik je \u017ee poro\u010dal o vsebini dokumentacije, s katero sta se mariborski ob\u010dinski podjetji Snaga in Energetika Maribor prijavili na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE); ta je namre\u010d \u017ee nekaj \u010dasa objavljena na spletni strani skupnega podjetja EIOM. Za istovrstno dokumentacijo smo prosili tudi Energetiko Ljubljana. \u00bbPodatkov oziroma gradiv vam v tem trenutku ne moremo posredovati ali vanje omogo\u010diti vpogleda,\u00ab nam je odgovorilo ljubljansko javno podjetje in dodalo, da bo to mogo\u010de \u0161ele potem, ko bo ministrstvo sklenilo razpisni postopek. Terjali smo, da nam izdajo odlo\u010dbo v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega zna\u010daja, zato da bi lahko informacijski poobla\u0161\u010denec v prito\u017ebenem postopku presodil, ali so skrivalnice zakonite.<\/p>\n
Sledil je preobrat. Potem ko je MOPE v za\u010detku aprila priznal Energetiki Ljubljana in Voki Snagi sposobnost v okviru 1. faze konkuren\u010dnega dialoga javnega razpisa, sta vodstvi dru\u017eb \u00bbz vidika transparentnosti in seznanitve javnosti\u00ab sklenili objaviti informacije in podatke iz prijave na javni razpis. Na spletni povezavi je zgolj en dokument. Spisala ga je in\u017eenirsko-svetovalna dru\u017eba IBE s sede\u017eem v Ljubljani.<\/p>\n
Kaj razkriva vpogled v dokument, tudi v po\u010drnjene odstavke?<\/p>\n
Vrednost nalo\u017ebe v se\u017eigalnico (TEO Ljubljana) je po stalnih cenah ocenjena na 348 milijonov evrov, pri \u010demer je treba k znesku pri\u0161teti \u0161e DDV in stro\u0161ke financiranja. Stro\u0161ki obresti bi se, odvisno od izbrane variante, gibali med 5,2 in 21,2 milijona evrov. Po stalnih cenah bi torej se\u017eigalnica stala med 430 in 450 milijoni evrov. \u010ce vrednost investicijskih vlo\u017ekov pove\u010damo za pripadajo\u010do pri\u010dakovano inflacijo, se projekt podra\u017ei \u0161e za slabih 50 milijonov evrov. Nalo\u017eba naj bi se Ljubljani popla\u010dala v 19 letih.<\/p>\n
Ljubljanska ob\u010dina je objavila na\u010drte za novo se\u017eigalnico komunalnih odpadkov. Zaradi tehni\u010dne napake pri prikrivanju podatkov so vidni tudi po\u010drnjeni klju\u010dni zneski in druge podrobnosti, ki sta jih javno podjetje Energetika Ljubljana in Voka Snaga \u017eelela zadr\u017eati zase.<\/p>\n
Zgraditev dimnika naj bi stala slabih 12 milijonov evrov (brez DDV), pri \u010demer njegova vi\u0161ina \u0161e ni dolo\u010dena. \u00bbLokacija TEO Ljubljana pomembno vpliva na okolje in zdravje ljudi, zato sta ustrezna vi\u0161ina dimnika in zadostna varnostna razdalja klju\u010dni za zmanj\u0161anje lokalne izpostavljenosti,\u00ab pi\u0161e v nezakritem delu dokumentacije. \u00bbPri na\u010drtovanju TEO Ljubljana je osrednji princip zagotavljanja minimalnih vplivov na okolje uporaba najsodobnej\u0161ih tehnik \u010di\u0161\u010denja dimnih plinov. \u010ceprav bo vi\u0161ina dimnika dolo\u010dena na podlagi modeliranja zra\u010dnih plasti in \u0161irjenja emisij, ostaja primarni cilj brezkompromisna kakovost odstranjevanja vseh potencialnih onesna\u017eeval \u017ee na viru,\u00ab navajajo v dokumentu.<\/p>\n
Investicijski program obravnava postavitev objekta na Barju, ob Cesti dveh cesarjev, v bli\u017eini obstoje\u010dega regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Obstajata \u0161e dve lokaciji na obmo\u010dju TE-TOL, in sicer med Zalo\u0161ko in Letali\u0161ko ulico. Izbira najprimernej\u0161e lokacije bo izvedena v \u0161tudiji variant, ki bo opravljena v sklopu ume\u0161\u010danja se\u017eigalnice v prostor.<\/p>\n
Cena proizvodnje toplote bi bila za 40 odstotkov ni\u017eja<\/p>\n
\u010ce bi jo postavili na Barju, naj bi za\u010dela obratovati leta 2034 in bi se\u017egala 130.000 ton prevzetih odpadkov na leto. In sicer 86.000 ton po koncesijski pogodbi in 44.000 ton kot posebne storitve, v skladu z uredbo o opravljanju obvezne dr\u017eavne gospodarske javne slu\u017ebe se\u017eiganja komunalnih odpadkov. Na tak na\u010din bi letno proizvedla 295.625 megavatnih ur (MWh) toplote, ki bi jo prodajali po ceni 55 evrov po megavatni uri, kar je pribli\u017eno 40 odstotkov ceneje kot zdaj. So\u010dasno bi proizvedli \u0161e 78.000 megavatnih ur elektrike s prodajno ceno sto evrov po MWh. S poslovanjem bi ustvarili med 4,5 in 4,7 milijona evrov \u00bbzmernega dobi\u010dka\u00ab na leto.<\/p>\n
Vi\u0161ina dimnika \u0161e ni dolo\u010dena, bo pa klju\u010dna za zmanj\u0161anje vplivov na zdravje prebivalstva. \u010ceprav v Ljubljani prevladujejo temperaturne inverzije, strokovnjaki mirijo, da so sodobne tehnologije \u010di\u0161\u010denja plinov u\u010dinkovite, in navajajo primer Celovca, kjer podobni objekti delujejo brez tveganj.<\/p>\n
Podjetje IBE je moralo v investicijskem na\u010drtu preigrati tri variante izvedbe projekta. Prva predvideva, da bi projekt 80-odstotno financirali s posojilom, preostalo petino pa bi zagotovili javni podjetji. V drugi in tretji varianti bi 60-odstotno sofinanciranje zagotovili dr\u017eava in EU, pri \u010demer tretja predpostavlja, da bo koncedent pri izra\u010dunu cene storitve upo\u0161teval amortizacijo sredstev, financiranih z nepovratnimi sredstvi.<\/p>\n
Po prvi varianti bi cena izvajanja javne gospodarske slu\u017ebe zna\u0161ala 215 evrov po toni se\u017eganih komunalnih odpadkov, po drugi 49 evrov in po tretji 137 evrov po toni se\u017eganih odpadkov; vse cene so brez DDV. Za primerjavo: Energetika Celje je na razpisu MOPE ponudila ceno 138,60 evra (brez DDV), mariborsko podjetje EIOM pa 196 evrov (brez DDV). Cena 215 evrov pribli\u017eno ustreza sedanji ceni izvoza tone istovrstnega odpadka v tujino oziroma je malenkost pod njo.<\/p>\n
<\/p>\n
Ljubljanska ob\u010dina je objavila na\u010drte za novo se\u017eigalnico komunalnih odpadkov. Zaradi tehni\u010dne napake pri prikrivanju podatkov so vidni tudi po\u010drnjeni klju\u010dni zneski in druge podrobnosti, ki sta jih javno podjetje Energetika Ljubljana in Voka Snaga \u017eelela zadr\u017eati zase. Foto: posnetek zaslona<\/p>\n
Raje ban\u010dno zadol\u017eevanje\u00a0kot dr\u017eavna subvencija<\/p>\n
Ocenjeni rezultati investicijskega programa podajajo presenetljiv zaklju\u010dek. In sicer naj bi bila najbolj optimalna prva varianta z zadol\u017eevanjem, brez podpore dr\u017eave in EU. \u00bbPredvideva vi\u0161jo ceno storitev gospodarske javne slu\u017ebe in predstavlja bolj realisti\u010den in vzdr\u017een odziv na negotovosti projekta, temelji na financiranju, ki je v trenutnih okoli\u0161\u010dinah bolj dosegljivo in dosega pozitivno finan\u010dno ter ekonomsko neto sedanjo vrednost projekta,\u00ab pi\u0161e v dokumentu. Alternativni varianti, ki predvidevata 208,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, naj ne bi pokrivali stro\u0161kov in nista finan\u010dno samovzdr\u017eni brez zunanje podpore.<\/p>\n
\u010ce se upo\u0161tevajo tudi \u0161ir\u0161e dru\u017ebene koristi projekta (ni\u017eja cena toplote, ni\u017eja cena odvoza komunalnih odpadkov ter ni\u017eje emisije toplogrednih plinov zaradi kraj\u0161ih transportnih poti), je nalo\u017eba z vidika dru\u017ebenoekonomskih u\u010dinkov upravi\u010dena po vseh treh variantah.<\/p>\n
Koristi zaradi ni\u017eje cene toplote so ocenjene na 11,8 milijona evrov na leto. Koristi zaradi ni\u017ejega odvoza in obdelave odpadkov pa naj bi (zaradi vse dra\u017ejega izvoza) iz leta v leto nara\u0161\u010dale: z 1,8 milijona evrov v letu 2034 naj bi posko\u010dile na kar 18,3 milijona evrov v letu 2064.<\/p>\n
Na Barju naj ne bi bilo brezvetrja<\/p>\n
Kak\u0161na je prevetrenost lokacije? \u010ce so v Mariboru namerili povpre\u010dno hitrost vetra 1,8 metra na sekundo, so v Ljubljani v pripadajo\u010dem razpisnem merilu navedli podatek 1,158 metra na sekundo. \u00bbPogoji za \u0161irjenje onesna\u017eeval v zraku so najmanj ugodni v situacijah, ko hitrosti vetra ne prese\u017eejo metra na sekundo,\u00ab pi\u0161e v dokumentu. Do vi\u0161ine sto metrov veter te hitrosti ne prese\u017ee pribli\u017eno 42 odstotkov \u010dasa. Nad sto metri in vi\u0161je dele\u017e bistveno upada. \u00bbUgotovitve ka\u017eejo, da je hitrost vetra do vi\u0161ine 100 metrov skoraj konstantna, nad to mejo pa za\u010dne postopoma nara\u0161\u010dati, pri \u010demer so vetrovi najmo\u010dnej\u0161i spomladi in naj\u0161ibkej\u0161i jeseni.\u00ab<\/p>\n
Dele\u017e brezvetrja je na obmo\u010dju mariborske lokacije 0,4-odstoten. Na Barju ga ni. V podjetju Atmosferix, ki je izdelalo analizo meteorolo\u0161kih razmer, namre\u010d niso zaznali niti enega dneva, ko bi hitrost padla pod 0,4 metra na sekundo. Merilo ima zato vrednost 0.<\/p>\n
Zagon novega objekta leta 2034 bi Ljubljani prinesel ni\u017ejo ceno ogrevanja, saj bi toploto proizvajali 40 odstotkov ceneje kot zdaj. Analize presenetljivo ka\u017eejo, da je za projekt najbolj smiselno ban\u010dno zadol\u017eevanje brez dr\u017eavnih subvencij, nalo\u017eba pa bi se prestolnici povrnila v obdobju devetnajstih let.<\/p>\n
Dokument nagovori izrazito problematiko temperaturne inverzije v Ljubljanski kotlini. Iz analize izhaja, da je bilo v Ljubljani v obdobju od leta 2004 do 2023 v povpre\u010dju pribli\u017eno 260 dni s temperaturno inverzijo (71,4 odstotka dni) na leto. Srednja vrednost vi\u0161ine spodnje meje inverzne plasti zna\u0161a 120 metrov, vi\u0161ine zgornje meje 440 metrov, globine 260 metrov, intenzivnosti pa 2,6 stopinje Celzija. Pozimi in jeseni so temperaturne inverzije intenzivnej\u0161e in globlje.<\/p>\n
\u00bbV preteklosti so se pogosto pojavljali pomisleki glede neprimerljivosti Ljubljane z mesti, kot sta Dunaj in K\u00f6benhavn, predvsem zaradi slab\u0161e prevetrenosti Ljubljanske kotline v \u010dasu zimskih temperaturnih inverzij,\u00ab navaja dokument. \u00bbVendar pa je z meteorolo\u0161kega vidika ustreznej\u0161a primerjava s Celov\u0161ko kotlino, ki ima podobne zna\u010dilnosti, a je obenem manj\u0161a. V njej uspe\u0161no delujejo \u0161tiri (so)se\u017eigalnice, vklju\u010dno z objektom za nevarne odpadke, pri \u010demer dotedanji monitoringi niso zaznali pove\u010danih tveganj za zdravje prebivalstva.\u00ab Ustrezna je tudi projektirana energijska u\u010dinkovitost se\u017eiganja odpadkov, ki je \u2013 tako zatrjujejo avtorji dokumentacije \u2013 primerljiva z najsodobnej\u0161imi napravami v Evropi.\u00a0<\/p>\n
Se\u017eigali bi v vrtincu pri 950 stopinjah Celzija<\/p>\n
Medtem ko se v Mariboru nagibajo k se\u017eigu na re\u0161etki, torej tehnologiji, ki jo uporabljajo v Celju, se v Ljubljani ogrevajo za napravo, ki temelji na zgorevanju v vrtin\u010dnem sloju. Ko kremen\u010dev pesek v tak\u0161ni napravi dose\u017ee delovno temperaturo do 950 stopinj Celzija, se v kuri\u0161\u010de za\u010dnejo odmerjati odpadki, ki se v vro\u010dem pesku osu\u0161ijo, v\u017egejo in zgorijo. Toplota se bo porabljala za ogrevanje in uparjanje napajalne vode ter pregrevanje nastale pare, ki se nato uporabi za proizvodnjo elektri\u010dne energije s parno turbino in za ogrevanje vode v vro\u010devodnem sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. Dokumentacija niza tudi obse\u017een seznam naprav za temeljito suho \u010di\u0161\u010denje in mokro pranje dimnih plinov ter odstranjevanje drugih onesna\u017eeval. Kar naj bi kljub temu uhajalo v okolje, naj bi bilo bistveno pod zakonsko dolo\u010denimi mejnimi vrednostmi. Pri se\u017eigu bi letno ustvarili pribli\u017eno 4700 ton sadre in filtrskega pepela, ki sta nevaren odpadek. Ocena nalo\u017ebe v \u010distilne naprave in sisteme za nadzor emisij zna\u0161a 54 milijonov evrov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Koliko naj bi stala nalo\u017eba v ljubljanski objekt za energijsko izrabo odpadkov (se\u017eigalnico)? Kak\u0161na je najugodnej\u0161a varianta za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70030,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[13746,22267,22266,124,12538,10810,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-70029","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-energetika-ljubljana","9":"tag-ibe","10":"tag-koncesija-za-seziganje-komunalnih-odpadkov","11":"tag-ljubljana","12":"tag-mope","13":"tag-sezigalnica","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116462074227541545","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70029","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70029"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70029\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70030"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70029"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70029"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70029"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}