Kako utemeljena je bojazen, da bosta obrata za termi\u010dno obdelavo odpadkov, ki ju na\u010drtujeta ljubljanska in mariborska ob\u010dina, poslab\u0161ala kakovost zraka in s tem ogrozila zdravje lokalnega prebivalstva? Nekatere odgovore je mogo\u010de najti v tretji najve\u010dji mestni ob\u010dini v Sloveniji.<\/p>\n
Od leta 2010 redno obratuje Toplarna Celje, ki s termi\u010dno obdelavo odpadkov pokrije pribli\u017eno dve tretjini potreb po toploti za skupno 8500 odjemnih mest Energetike Celje. V njej letno se\u017egejo od 30.000 do 40.000 ton komunalnih odpadkov. Filtracijski sistem v povpre\u010dnem letu prestre\u017ee pribli\u017eno 1300 ton razli\u010dnih onesna\u017eeval (pra\u0161nih delcev, du\u0161ikovih oksidov in te\u017ekih kovin), ki bi se sicer sprostila v ozra\u010dje.<\/p>\n
\u0160estnajst let rednega obratovanja je dovolj dolgo obdobje, v katerem bi se lahko zaznali u\u010dinki obratovanja toplarne na okolje in ljudi. Dnevnik je preveril, kaj lahko o tem povesta Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje (NIJZ) in Agencija RS za okolje (ARSO).<\/p>\n
Vpliva se\u017eigalnice na zdravje\u00a0ne morejo oceniti<\/p>\n
Kolik\u0161no je kumulativno tveganje za zdravje prebivalcev Celja zaradi izpostavljenosti emisijam, ki jih v okolje spro\u0161\u010da Energetika Celje? \u00bbKolik\u0161en in kak\u0161en prispevek k spremembam onesna\u017eenosti zraka v Celju prispevajo emisije v zrak iz celjske se\u017eigalnice, zaradi pomanjkanja podatkov ni mogo\u010de oceniti,\u00ab odgovarja NIJZ. \u00bbManjkajo na primer podatki o tem, kolik\u0161en dele\u017e k skupni onesna\u017eenosti zraka v Celju prispeva zgolj Toplarna Celje. Tako za konkretno se\u017eigalnico nimamo ocen, gre pa tudi za razmeroma majhno \u0161tevilo ljudi, ki so pod vplivom emisij, in omejeno lokalno okolje, zato ima \u0161tudij takih vplivov \u0161tevilne omejitve.\u00ab<\/p>\n
Analiza agencije za okolje ka\u017ee, da toplarna v Celju obratuje z minimalnimi izpusti. Emisije prahu so bistveno ni\u017eje od tistih iz individualnih kuri\u0161\u010d; lesna biomasa ob enaki proizvedeni toploti onesna\u017euje do 60-krat bolj.\u00a0V 16 letih so bile mejne vrednosti prese\u017eene le enkrat, leta 2011.<\/p>\n
Ali je NIJZ v zadnjih 16 letih (od za\u010detka delovanja se\u017eigalnice v Celju) zaznal kakr\u0161ne koli spremembe v zdravstveni sliki prebivalcev Celja in okolice, ki bi jih lahko povezali s kakovostjo zraka in delovanjem se\u017eigalnice? \u00bbRazpolo\u017eljive kazalnike je treba vrednotiti z vidika vseh razli\u010dnih mo\u017enih vplivov \u2013 z vidika posameznika, skupnosti in njenih sistemov ter okolja. Ve\u010dina zahteva podrobnej\u0161e analize in raziskave, saj jih je nemogo\u010de povezati s posameznimi dejavniki, na primer kakovostjo zraka, tal, vode ali delovanjem se\u017eigalnice,\u00ab odgovarja in\u0161titut.<\/p>\n
Daljinsko ogrevanje izbolj\u0161a kakovost zraka<\/p>\n
Kako NIJZ ocenjuje vpliv prehoda z individualnih kuri\u0161\u010d na daljinsko ogrevanje (ki ga omogo\u010da celjska toplarna) z vidika zmanj\u0161anja obolevnosti zaradi onesna\u017eenega zraka? \u00bbPrehod z individualnih kuri\u0161\u010d na trda goriva na daljinsko ogrevanje je vsekakor dobro. Daljinsko ogrevanje ima centralno pe\u010d, ki je vodena profesionalno in z ustreznimi filtri. S prehodom individualnih kuri\u0161\u010d na trda goriva na centralno daljinsko ogrevanje se izognemo velikemu \u0161tevilu posameznih kuri\u0161\u010d, ki so zelo pogosto veliki onesna\u017eevalci zunanjega zraka zaradi neustreznih pe\u010di, neustreznega vzdr\u017eevanja in uporabe neustreznega kuriva.\u00ab<\/p>\n
Glede na dejstvo, da so stopnja onesna\u017eenosti zraka in \u0161kodljive posledice za zdravje v linearnem medsebojnem odnosu, bi lahko imelo zmanj\u0161anje onesna\u017eenosti zraka zaradi prehoda z individualnih kuri\u0161\u010d na trda goriva na daljinsko centralno ogrevanje v vsakem okolju pozitivne posledice za zdravje prebivalcev.<\/p>\n
Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje izpostavlja te\u017eavo pri izolaciji vpliva se\u017eigalnice na zdravje prebivalcev, saj na sliko vplivajo \u0161tevilni dejavniki. Kljub temu poudarjajo, da prehod na daljinsko ogrevanje s profesionalno vodenimi sistemi bistveno zmanj\u0161a obremenitve okolja s pra\u0161nimi delci.<\/p>\n
\u00bbNa osnovi sprememb onesna\u017eenosti zraka z delci lahko ocenimo, da so bili pretekli ukrepi za zmanj\u0161anje onesna\u017eenosti zraka v Celju vsaj deloma uspe\u0161ni. Kolik\u0161ne bi bile pozitivne spremembe v onesna\u017eenosti zraka, \u010de bi celjska Toplarna namesto odpadkov kot gorivo uporabljala na primer zemeljski plin, ki je z vidika onesna\u017eevanja zraka \u010distej\u0161e gorivo, pa ni mogo\u010de oceniti,\u00ab odgovarja NIJZ.<\/p>\n
Na podlagi razpolo\u017eljivih podatkov o stopnji onesna\u017eenosti zraka v Celju na in\u0161titutu ugotavljajo, da se onesna\u017eenost zraka z delci, ki v zvezi z vplivi na zdravje veljajo za najpomembnej\u0161i in klju\u010dni pokazatelj onesna\u017eenosti zraka, z leti postopno zni\u017euje. Na osnovi navedenega bi bilo mogo\u010de posredno sklepati, da se posledi\u010dno zmanj\u0161uje tudi negativni vpliv onesna\u017eenega zraka na zdravje ljudi. \u00bbVendar enozna\u010dnega odgovora ni,\u00ab sklenejo.<\/p>\n
ARSO po vsej Sloveniji zaznava dolgotrajen trend izbolj\u0161evanja kakovosti zraka, \u00bbzato bi bilo izbolj\u0161anje v Celju te\u017eko pripisovati zgolj zagonu naprave za energijsko izrabo odpadkov. Tak\u0161na povezava bi bila strokovno neustrezna in bi prezrla \u0161ir\u0161i kontekst dejavnikov, ki vplivajo na onesna\u017eenost zraka.\u00ab<\/p>\n
Izbolj\u0161anje kakovosti zraka v zimskem \u010dasu, ki ga v zadnjih letih opa\u017eajo po celotni Sloveniji, je verjetno v veliki meri povezano z milej\u0161imi zimami in posledi\u010dno manj\u0161o potrebo po ogrevanju. Ogrevanje stavb je namre\u010d eden klju\u010dnih virov delcev PM10.<\/p>\n
60-krat<\/p>\n
ve\u010d emisij pra\u0161nih delcev PM10 bi spustili v ozra\u010dje, \u010de bi z individualnimi malimi kurilnimi napravami ustvarili enako koli\u010dino toplote kot celjska se\u017eigalnica.<\/p>\n
20-krat<\/p>\n
ve\u010d emisij pra\u0161nih delcev PM10 bi spustili v ozra\u010dje, \u010de bi uporabili sodobne, z ekolo\u0161kim certifikatom opremljene male kurilne naprave na lesno biomaso.<\/p>\n
Po podatkih obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak na izpustu celjske toplarne so bile od leta 2009 do 2025 emisije celotnega prahu v povpre\u010dju 28 gramov na uro oziroma 198 kilogramov na leto. V zadnjem desetletju so izmerjene vrednosti emisij \u0161e nekoliko ni\u017eje, v povpre\u010dju 16 gramov na uro oziroma 122 kilogramov na leto.<\/p>\n
Kakovost zraka: toplarna proti individualnim kuri\u0161\u010dem<\/p>\n
ARSO predstavi primerjavo emisij pra\u0161nih delcev iz se\u017eigalnice odpadkov z emisijami iz individualnih kuri\u0161\u010d oziroma malih kurilnih naprav, v katerih se kot gorivo uporablja lesna biomasa. \u010ce bi v Celju ustvarili enako koli\u010dino toplote, kot jo ustvarijo s termi\u010dno obdelavo odpadkov, bi v ozra\u010dje spustili 60-krat ve\u010d emisij pra\u0161nih delcev PM10.<\/p>\n
\u010ce bi uporabili sodobne male kurilne naprave na lesno biomaso, ki so opremljene z ekolo\u0161kim certifikatom, bi v zrak uhajalo pribli\u017eno 20-krat ve\u010d emisij pra\u0161nih delcev PM10, kot zna\u0161a povpre\u010dna emisija celotnega prahu iz naprave za se\u017eig odpadkov Toplarne Celje.<\/p>\n
Pri termi\u010dni obdelavi odpadkov se lahko tvori \u0161iroka paleta mo\u017enih snovi in onesna\u017eeval. V toplarni se izvaja stalni obratovalni nadzor, na objektu je name\u0161\u010den tudi velik zaslon, na katerem sproti objavljajo aktualne podatke o 14 emisijskih parametrih. Kolikokrat na leto so bile pri obratovanju naprave prese\u017eene dopustne mejne vrednosti, dolo\u010dene v okoljevarstvenem dovoljenju? \u00bbOd leta 2009 je bilo le enkrat, leta 2011, zabele\u017eeno preseganje kratkotrajnih povpre\u010dnih vrednosti za emisije anorganskih spojin klora in ogljikovega monoksida,\u00ab odgovori ARSO.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kako utemeljena je bojazen, da bosta obrata za termi\u010dno obdelavo odpadkov, ki ju na\u010drtujeta ljubljanska in mariborska ob\u010dina,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70042,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23],"tags":[1994,162,2177,10810,62,37,58,60,38,22276,18856],"class_list":{"0":"post-70041","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-celje","8":"tag-arso","9":"tag-celje","10":"tag-nijz","11":"tag-sezigalnica","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-termicna-obdelava-odpadkov","18":"tag-toplarna-celje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116462109516348370","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70041","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70041"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70041\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70042"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70041"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70041"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70041"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}