![\"\u201cPrej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/O-513069-600.webp.webp\")
<\/p>\nDo pred nekaj leti, ko so v sklopu mednarodnega projekta Ustvarjalnost \u017eensk od modernizma dalje na Umetnostno-zgodovinskem in\u0161titutu Franceta Steleta ZRC SAZU za\u010deli raziskovati to zamol\u010dano poglavje, in \u0161e prej, ko je svetovna gospodarska kriza po letu 2008 udarila tudi v Sloveniji in precej preme\u0161ala karte na podro\u010dju arhitekture.<\/p>\n
Koper glede spregledanih stanovskih kolegic in njihovega doprinosa o\u010ditno ni bil nobena izjema. \u201cTo se nam je zgodilo tudi na tej razstavi,\u201d prizna Vesna Paji\u0107, ki je poleg dr. Ne\u017ee \u010cebron Lipovec, mag. Nade \u010cibej, dr. Melihe Faji\u0107 in dr. Roberte Vincoletto soustvarila razstavo Koper med zvonikom in \u017eerjavi, arhitekturne sledi dru\u017ebenih sprememb. \u201cNa ekranih se predvajajo \u017eivljenjepisi posameznih arhitektov. Imena arhitektk, in\u017eenirk, gradbenic smo v gradivih sicer na\u0161le, nismo pa, zanimivo, na\u0161le njihovih \u017eivljenjepisov. Kar je zelo presenetljivo. O Edu Mihevcu je bilo namre\u010d napisanih \u017ee ne\u0161teto \u010dlankov. O arhitektkah, ki so tudi sodelovale pri njegovih projektih, pa nismo na\u0161le ve\u010d podatkov. Tako smo sprejele zelo te\u017eko odlo\u010ditev, da jih ne predstavimo v sklopu same razstave, ker jih z znanstvenega vidika ne bi mogle predstaviti na poljuden na\u010din. Zato je dana\u0161nji dogodek odli\u010dna prilo\u017enost, da za\u010dnemo zapolnjevati to praznino in osvetljevati ta \u017eenska imena,\u201d je uvodoma pojasnila Paji\u0107.<\/p>\n
<\/p>\n
Za O\u0160 Jo\u017eeta Mihevca v Idriji je Barbara Rot z mo\u017eem prejela nagrado Pre\u0161ernovega sklada.<\/p>\n
Foto: Sa\u0161a Drago\u0161<\/p>\n
Na okrogli mizi so o spregledanih slovenskih arhitektkah, gradbenicah, konservatorkah in \u0161tevilnih anekdotah ve\u010d povedale dr. Barbara Vodopivec in dr. Helena Sera\u017ein iz Umetnostno-zgodovinskega in\u0161tituta Franceta Steleta ZRC SAZU, dr. Meliha Faji\u0107, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Koper, in mag. Denis Petelin, in\u017eenirka gradbeni\u0161tva, kar nekaj \u017eenskih imen iz na\u0161ega lokalnega okolja in njihovih funkcij oziroma dose\u017ekov pa je v spro\u0161\u010denem pogovoru prispevalo tudi ob\u010dinstvo.<\/p>\n
Lahko so se vpisale na arhitekturo, toda\u00a0…<\/p>\n
\u201c\u017denske so se te\u017eko uveljavile \u017ee na za\u010detku, pred drugo svetovno vojno, ko so v Ljubljani odprli Tehni\u010dno fakulteto, ki je imela oddelek za arhitekturo. Lahko so se vpisale na arhitekturo, toda ne za tako imenovane visoke in nizke gradnje, ampak za na\u010drtovanje elektri\u010dne napeljave in notranje opreme, ker je bilo tedanje mi\u0161ljenje, da se \u017eenske \u017ee od nekdaj ukvarjajo z urejanjem doma,\u201d je povedala Sera\u017ein, ki je uredila zelo pregledno publikacijo V ospredje, pionirke slovenske arhitekture, gradbeni\u0161tva in oblikovanja iz leta 2020 ter je eden od osrednjih rezultatov omenjenega projekta Ustvarjalnost \u017eensk od modernizma dalje. Knjiga sicer temelji na gradivu, zbranem za niz \u0161tirih razstav od leta 2016 do 2019, ki so bile v Galeriji Dessa, Atriju ZRS, Atriju Ljubljanske banke, \u0161entvi\u0161ki \u0160kofijski gimnaziji v Ljubljani ter v Mariboru v Hi\u0161i arhitekture.<\/p>\n
![\"\u201cPrej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/O-meblo-600.webp.webp\")
<\/p>\n
A-program sistemskega sestavljivega pohi\u0161tva iz leta 1967, ki ga je oblikovala Ljerka Fin\u017egar.<\/p>\n
Foto: Arhiv Primorske Novice<\/p>\n
Leta 1932 je iz arhitekture diplomirala \u017ee prva Slovenka – Du\u0161ana \u0160antel, prav tako iz gradbeni\u0161tva – Sonja Lapajne Oblak, prvo redno zaposleno profesorico na fakulteti za arhitekturo pa smo dobili leta 1961 – Olgo Rusanovo, je nato postregla Sera\u017ein z nekaj uvodnimi podatki in takoj omenila \u0161kandal, ki ga je povzro\u010dila \u0160antel okoli leta 1935 z zmago na nate\u010daju za kavarno Zvezda v sklopu poslopja Kazine ter kritike, s katerimi se je tedaj soo\u010dala, \u010de\u0161 kako lahko \u017eenska tak projekt sploh izpelje. \u201c\u017denske so si poiskale neke ni\u0161e delovanja. \u010ce so bile v projektivi, so se ukvarjale s projekti, ki jih mo\u0161ki kolegi niso \u017eeleli sprejeti, ker niso bili tako pomembni. To so bili vrtci, krajinska arhitektura, notranja oprema, \u0161ole so bile \u017ee na meji glede pomembnosti,\u201d je pojasnila Sera\u017ein. Postregla je tudi s precej zgovorno izjavo enega od profesorjev na tehni\u010dni fakulteti iz \u010dasa \u0161tudija Lapajne-Oblak. Ta je izjavil, da bo on \u201cprej pri\u0161el na Luno, kot bo \u017eenska diplomirala na tej fakulteti\u201d.<\/p>\n
![\"\u201cPrej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/O-480233-600.webp.webp\")
<\/p>\n
\ufeffNad konservatorskim projektom gradu Dobrovo je bdela Nata\u0161a \u0160tupar \u0160umi\u00a0…<\/p>\n
Foto: Leo Caharija<\/p>\n
Ilustrativen primer
Sonje Lapajne Oblak<\/p>\n
\u201cGradbenice so bile \u017ee zelo prisotne v \u0161tevilnih projektih med obema vojnama, samo poznalo se jih ni. Na za\u010detku smo tu pa tam imele kak\u0161no omembo, iskale smo drobce, danes pa lahko o Sonji Lapajne Oblak napi\u0161emo \u017ee celo poglavje. Z njenim primerom lahko zelo dobro ilustriramo tudi tedanje stanje: prihajala je iz izobra\u017eene ljubljanske dru\u017eine, njen o\u010de je bil zdravnik. Bila je matemati\u010darka, planinka, jamarka, skratka zelo samostojna \u017eenska. Na banski upravi v Ljubljani je bila zaposlena kot stati\u010dna in\u017eenirka in je ra\u010dunala statiko Narodne in univerzitetne knji\u017enice, Moderne galerije, Gimnazije Be\u017eigrad. Stala je za projekti pomembnih arhitektov tistega \u010dasa, kot sta Jo\u017ee Ple\u010dnik in Edvard Ravnikar, o kateri pa se ni vedelo ni\u010desar. Toda brez njenega strokovnega znanja te stavbe danes ne bi stale,\u201d je poudarila Vodopivec.<\/p>\n
![\"\u201cPrej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/O-427708-600.webp.webp\")
<\/p>\n
\ufeff… prav tako tudi nad prenovo gradu Rihemberk.<\/p>\n
Foto: Leo Caharija<\/p>\n
Prva \u017eenska z doktoratom
iz gradbeni\u0161tva v Jugoslaviji<\/p>\n
Prva gradbenica je sicer doktorirala leta 1976. To je bila Darinka Batellino, ki je bila prva \u017eenska z doktoratom znanosti na podro\u010dju gradbeni\u0161tva v nekdanji Jugoslaviji, toda v svoji dr\u017eavi ni mogla priti do naziva redne profesorice in je zato od\u0161la v Italijo. Prvo redno profesorico na smeri gradbeni\u0161tva smo v Sloveniji dobili \u0161ele leta 2012, je dodala Vodopivec.<\/p>\n
Denis Petelin je, kot je izpostavila, imela bistveno bolj\u0161e izku\u0161nje na gradbi\u0161\u010dih kot njene predhodnice, ki so utirale pot, omenjena dr. Battelino je bila sicer njena edina \u017eenska profesorica na smeri gradbeni\u0161tva.<\/p>\n
Kje najdemo podatke za sestavljanje \u0161ir\u0161e zgodbe? Meliha Faji\u0107 je za primer pri\u010dujo\u010de razstave, ki je v Pokrajinskem muzeju Koper na ogled \u0161e do 3. maja, odgovorila, da so razpolagale z zelo malo gradiva, povezanega s strokovnjakinjami. \u201cInvest biro vsi poznate, saj je pripravil Urbanisti\u010dni na\u010drt slovenske obale leta 1966. Med avtorji zasledimo kup mo\u0161kih imen, ampak tu so tudi Breda Drofenik, Milena Pucer, Nikolaja Ravbar, geodetka Ema Mer\u0161e\u00a0… Skratka, en kup \u017eensk, ki so ostale v senci mo\u0161kih imen,\u201d pove Faji\u0107. Iz ob\u010dinstva pa je bilo malo zatem sli\u0161ati \u0161e nekaj imen biv\u0161ih \u201cinvestbirojevk\u201d – Gordana Pahulje, Jelka Balaban, Breda Karo, na okroglo mizo je bila sicer tudi povabljena Barbara Magu\u0161ar, ki pa je zaradi bolezni nato odpovedala sodelovanje.<\/p>\n
\u201cTi poklici so bili percepirani kot mo\u0161ki poklici, \u017eenske so bile prisotne, ampak niso bile postavljene v ospredje. Tudi zgodovinopisje, do preobrata v 70. letih minulega stoletja, je gradilo na velikih imenih in ni iskalo nekih spregledanih skupin,\u201d je v nadaljevanju pojasnila Vodopivec.<\/p>\n
Danes simpozij o izzivih ohranjanja moderne arhitekture<\/p>\n
Razstava Koper med zvonikom in \u017eerjavi, arhitekturne sledi dru\u017ebenih sprememb je v torek v Pokrajinskem muzeju Koper postregla s spominskim ve\u010derom z naslovom Izginule zgradbe koprskih osnovnih \u0161ol, na katerem so dr. Ne\u017ea \u010cebron Lipovec, dr. Aleksej Kalc, Mirella Baruca in \u0161tevilni udele\u017eenci obujali spomine na O\u0160 Janka Premrla Vojka in O\u0160 Pinka Toma\u017ei\u010da. Danes pa Pokrajinski muzej Koper gosti tudi znanstveno-strokovni simpozij o izzivih ohranjanja moderne arhitekture. Med predavatelji bodo poleg \u010cebron Lipovec \u0161e Salvator \u017ditko, Mojca Marjana Kova\u010d, Nata\u0161a \u0160krjanec, Alenka di Battista in Martina Male\u0161i\u010d. Razstava bo sicer \u0161e na ogled do 3. maja.<\/p>\n
Preobrat po svetovni gospodarski krizi<\/p>\n
Arhitektke so delovale tudi v senci mo\u017ea, je dodala Sera\u017ein in povedala, da so se zadeve za\u010dele drasti\u010dno spreminjati po letu 2008, ko je tudi v Sloveniji udarila svetovna gospodarska kriza. Ta je drasti\u010dno spremenila strukturo \u010dlanov arhitekturne zbornice, in sicer vpisanih je bilo veliko ve\u010d \u017eensk, ki pa so bile tudi bolj veliko bolj spretne pri pridobivanju novih poslov v spremenjenih razmerah na trgu. \u201cBile so bolj prilagodljive, sprejemale so tudi manj\u0161e projekte in so v tistem \u010dasu bolj prosperirale kot mo\u0161ki kolegi. Skorajda 20 let kasneje pa je arhitektura v Sloveniji percepirana \u017ee kot izklju\u010dno \u017eenski poklic. Skorajda 80 odstotkov vpisanih na arhitekturo je \u017eensk, na ljubljanski arhitekturi pa predavateljice predstavljajo \u017ee eno tretjino,\u201d sklene Sera\u017ein.<\/p>\n
\u0160e o \u017eenskih sledeh
na Primorskem<\/p>\n
V zelo pregledni monografiji V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeni\u0161tva in oblikovanja sicer zasledimo \u0161e vrsto avtoric, ki so pustile pomembno sled na Primorskem in \u0161ir\u0161e. Med temi velja posebej izpostaviti \u0161e enkrat Olgo Rusanovo, ki je z Edom Mihevcem sodelovala pri na\u010drtih notranje opreme za Slovensko stalno gledali\u0161\u010de v Trstu, izjemnega pomena pa so bile njene \u0161tudije za opremo prostorov za osebe s te\u017eavami v du\u0161evnem razvoju (Cirius Vipava). Na podro\u010dju konservatorstva je na Primorskem pomembno vlogo odigrala Nata\u0161a \u0160tupar \u0160umi, ki je doktorirala na temo Stavbne dedi\u0161\u010dine na Krasu in izvedla ve\u010d kot 150 konservatorskih projektov, \u0161e posebej v zahodni Sloveniji – prenova gradu Rihemberk, prenova dvorca Vogrsko, obnova hi\u0161 v vaseh Kobdilj in \u0160martno v Brdih, prenova gradu in vasi \u0160tanjel, obnova dvorca Dobrovo\u00a0… Tu je tudi Barbara Rot, ki je po diplomi iz arhitekture pri Edvardu Ravnikarju z njim sodelovala pri izgradnji Trga revolucije v Ljubljani, kasneje sta z mo\u017eem Bo\u017eidarjem F. Rotom v Idriji izvedla \u0161tevilne projekte, med drugim O\u0160 Jo\u017eeta Mihevca, za katero sta prejela nagrado Pre\u0161ernovega sklada. Na podro\u010dju industrijskega oblikovanja na Primorskem izstopa Ljerka Fin\u017egar, ki se je leta 1964 zaposlila kot strokovna sodelavka v novogori\u0161kem Meblu in bila do leta 1984 vodja razvojnega oblikovalskega oddelka. To so leta, ko je Meblo proizvedel \u0161tevilne uspe\u0161ne produkte (danes \u0161e vedno precej iskane lu\u010di iz termoplastike), Fin\u017egar pa se je specializirala za sestavljivo pohi\u0161tvo in oblikovanje vsakoletnih sejemskih predstavitev Mebla v Beogradu. \u2022<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Do pred nekaj leti, ko so v sklopu mednarodnega projekta Ustvarjalnost \u017eensk od modernizma dalje na Umetnostno-zgodovinskem in\u0161titutu…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":69013,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[161,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-70058","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-koper","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116462203974642727","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70058","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70058"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70058\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/69013"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70058"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70058"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70058"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}