Na Pedago\u0161ko fakulteto Univerze v Ljubljani smo naslovili nekaj vpra\u0161anj v zvezi z nedavnim dogodkom, ko je 14\u00a0prvo\u0161olcev ene izmed primestnih \u0161ol zaradi zastrupitve z\u00a0vr\u0161i\u010dki\u00a0strupene tise pristalo v bolni\u0161nici.\u00a0U\u010diteljica jih\u00a0je iz \u0161ole\u00a0peljala v bli\u017enji gozd, otroci pa so posku\u0161ali\u00a0vr\u0161i\u010dke strupene tise misle\u010d, da gre za smrekove.<\/p>\n
Kako je to sploh mogo\u010de\u00a0in kak\u0161na znanja iz\u00a0\u00a0naravoslovja, biologije imajo u\u010ditelji\u00a0razrednega pouka?\u00a0Kot odgovarja\u00a0dr. Gregor Torkar, nosilec predmeta Naravoslovje-biolo\u0161ki del na \u0161tudijskem programu razredni pouk, se \u0161tudentje v \u010dasu \u0161tudija prakti\u010dno spoznajo\u00a0s pogostej\u0161imi vrstami iglavcev. Vsebina je namre\u010d del predmeta Naravoslovje – biolo\u0161ki del, ki sodi v prvi letnik\u00a0\u0161tudija.<\/p>\n
\u00bb\u0160tudenti se nau\u010dijo dolo\u010dati pogostej\u0161e drevesne vrste s pomo\u010djo dolo\u010devalnih klju\u010dev. V program je vklju\u010deno tudi konkretno spoznavanje in primerjava listov, stor\u017eev, plodov\u00a0… najpogostej\u0161ih vrst. Spoznavanje tise je del programa prakti\u010dnih vaj. Pri tem \u017eelimo poudariti, da u\u010ditelje u\u010dni na\u010drti ali program \u0161tudija na Pedago\u0161ki fakulteti ne spodbuja, da bi z u\u010denci u\u017eivali vr\u0161i\u010dke ali druge dele rastlin iglavcev.\u00a0\u00ab<\/p>\n
Znanja iz botanike, zoologije, ekologije in biologije \u010dloveka<\/p>\n
Kot\u00a0\u0161e pove Torkar, morajo bodo\u010di u\u010ditelji razrednega pouka\u00a0podrobneje spoznati in poglobiti tiste temelje biologije, ki se obravnavajo pri omenjenih predmetih v osnovni \u0161oli. \u00bbTo so predvsem znanja iz botanike, zoologije, ekologije in ekosistemov ter biologije \u010dloveka. Pou\u010devanje biologije na fakulteti, poleg predavanj in laboratorijskih vaj, obsega terenske\u00a0 vaje, izdelavo herbarija, obisk \u017eivalskega in botani\u010dnega vrta.\u00a0Poleg tega znanje v tretjem letniku nadgradijo s kompetencami za pou\u010devanje biolo\u0161kih vsebin (didakti\u010dne metode in oblike dela), kjer se na razli\u010dnih primerih biolo\u0161kih vsebin urijo v pou\u010devanju naravoslovja.\u00ab\u00a0<\/p>\n
Profesor, kot pravi, te\u017eko\u00a0komentira nedavni dogodek, ki bi se lahko kon\u010dal tudi tragi\u010dno. Dodaja pa, da\u00a0\u00bbu\u010dni na\u010drti naravoslovnih predmetov (Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika) na razredni stopnji osnovne \u0161ole narekujejo u\u010ditelju, da u\u010denci spoznavajo raznolikost \u017eivega sveta. V u\u010dnem na\u010drtu za naravoslovje in tehniko v 4. razredu (in ne prvem razredu) je med cilji navedeno, da spoznajo pogostej\u0161e drevesne in grmovne vrste v bli\u017enji okolici. Didakti\u010dna priporo\u010dila za naravoslovne predmete spodbujajo u\u010denje in pou\u010devanje z uporabo konkretnih\u00a0biolo\u0161kih\u00a0materialov, eksperimentalno delo in pouk v naravi.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na Pedago\u0161ko fakulteto Univerze v Ljubljani smo naslovili nekaj vpra\u0161anj v zvezi z nedavnim dogodkom, ko je 14\u00a0prvo\u0161olcev…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70150,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[1909,59,61,62,37,58,60,38,22301,21734,9081],"class_list":{"0":"post-70149","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-izobrazevanje","9":"tag-republic-of-slovenia","10":"tag-republika-slovenija","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-smrekovi-vrsicki","17":"tag-tisa","18":"tag-ucitelji"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116462958809837639","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70149","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70149"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70149\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70150"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70149"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70149"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70149"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}