{"id":70269,"date":"2026-04-25T06:01:12","date_gmt":"2026-04-25T06:01:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70269\/"},"modified":"2026-04-25T06:01:12","modified_gmt":"2026-04-25T06:01:12","slug":"bi-se-podobna-nesreca-danes-lahko-ponovila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70269\/","title":{"rendered":"Bi se podobna nesre\u010da danes lahko ponovila?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Julija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJulija leta 1990, \u0161tiri leta po nesre\u010di, vojak prepre\u010duje dostop do obmo\u010dja jedrske elektrarne \u010cernobil, ki je vidna v ozadju na levi strani fotografije. Foto: Reuters\/neznani avtor<\/p>\n

Ko je Igor Lengar, od leto\u0161njega marca novi predsednik Dru\u0161tva jedrskih strokovnjakov Slovenije, leta 2019 obiskal \u010cernobil, ne v mestu ne v izklju\u010ditveni coni ni bilo ve\u010d zaznati sevanja, ki bi bilo ob\u010dutno mo\u010dnej\u0161e od svetovnega povpre\u010dja. “Na ekskurzijo smo od\u0161li skupaj s sodelavci Instituta Jo\u017eef Stefan, s seboj smo imeli kar precej dozimetrov oziroma merilcev radioaktivnosti,” se spominja. Pretirano povi\u0161anih stopenj radioaktivnosti dozimetri niso zaznali razen na nekaj mestih v tretjem bloku \u010dernobilske elektrarne, ki se s steno dotika \u010detrtega, v katerem je leta 1986 najprej odjeknila eksplozija in se nato stalila sredica. Nesre\u010da se je zgodila le tri leta po za\u010detku obratovanja reaktorja (1983), v gradnji sta bila \u0161e peti in \u0161esti blok, ki nista bila nikoli dokon\u010dana. Prvi trije reaktorji pa so kljub nesre\u010di delovali \u0161e naprej: prvi do leta 1996, drugi do leta 1991 in tretji do leta 2000.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Bi se tak\u0161na nesre\u010da lahko znova zgodila?<\/p>\n

V elektrarni v \u010cernobilu so delovali reaktorji RBMK, ki jih je danes na svetu le \u0161e sedem, vsi so na obmo\u010dju Rusije in bodo predvidoma zaprti v prihodnjih desetih letih. “Komercialnih elektrarn, kot je bila tista v \u010cernobilu, na Zahodu nikoli ni bilo. Za delovanje jedrskega reaktorja imamo dve smiselni mo\u017enosti. Ena mo\u017enost je, da uporabljamo obogaten uran. Bogatenje urana je predvsem energetsko in tehnolo\u0161ko zahteven postopek. Uran obogatimo na okoli pet odstotkov, tak\u0161no gorivo uporablja tudi Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko. Druga mo\u017enost pa je, da v reaktorju uporabljamo naraven uran, v katerem je vsebnost koristnega izotopa urana 235 le 0,7-odstotna. A ob uporabi naravnega urana potrebujemo “te\u017eko vodo”, ki jo moramo obogatiti z izotopom vodika, ki mu pravimo devterij. Zahodne elektrarne uporabljajo eno od teh dveh tehnologij, v veliki ve\u010dini uporabljajo obogateni uran, naravni uran uporabljajo predvsem v Kanadi, pa tudi v Indiji in npr. v Romuniji. V Sovjetski zvezi pa so se odlo\u010dili, da ne bodo uporabljali ne obogatenega urana ne te\u017eke vode. Zato so morali v reaktorju kot pomemben element uporabiti grafit. Ta omogo\u010da uporabo naravnega urana in navadne vode. Toda tak\u0161na zasnova jedrskega reaktorja je manj stabilna kot tiste, ki so se uporabljale v zahodnih tehnologijah.”<\/p>\n

Zadnji generalni sekretar Komunisti\u010dne partije Sovjetske zveze Mihail Gorba\u010dov je pozneje izjavil, da je bila nesre\u010da v \u010cernobilu morda pravi vzrok za razpad Sovjetske zveze, saj se je izkazalo, da sistem, v katerem se je lahko to zgodilo, ne more delovati. Celotna ureditev dru\u017ebenega sistema je v tej nesre\u010di dosegla vrhunec.<\/p>\n

Igor Lengar<\/p>\n

Grafit in voda nista najstabilnej\u0161a kombinacija, vseeno danes po tem sistemu v Rusiji \u0161e vedno deluje nekaj elektrarn, ki so bile po \u010cernobilu sicer temeljito posodobljene. “Tudi tak\u0161en reaktor deluje, a pri mo\u010deh, ni\u017ejih od 25 odstotkov, le za kratek \u010das med zagonom in ustavljanjem reaktorja,” pojasnjuje Lengar. Zakaj? RBMK-reaktor pod to mo\u010djo postane nestabilen in se lahko ob vi\u0161anju temperature za\u010dne pove\u010devati tudi mo\u010d, kar pa se v nobenem reaktorju ne sme zgoditi. To imenujemo “pozitivna povratna zanka pri kontroli reaktivnosti” oziroma “pozitivni koeficient reaktivnosti”, zna\u010dilen za reaktor v \u010cernobilu. Namesto da bi se veri\u017ena reakcija ob pove\u010danju mo\u010di takoj ustavila, kot se to zgodi v reaktorjih zahodnega tipa, kakr\u0161en je tudi v Nuklearni elektrarni Kr\u0161ko, se je mo\u010d reaktorja \u0161e pove\u010dala. Zaradi visoke temperature so sledile parna in nato kemijska eksplozija ter stalitev sredice.<\/p>\n

“Eden najpomembnej\u0161ih pogojev delovanja jedrskih elektrarn je, da mora so\u010dasno z zvi\u0161evanjem temperature veri\u017ena reakcija za\u010deti zamirati,” nadaljuje Lengar. “To bi bilo zagotovljeno tudi v \u010cernobilu, \u010de bi elektrarna delovala nad 25 odstotki mo\u010di. V \u010dasu pred nesre\u010do pa je delovala na mo\u010di, ni\u017eji od enega odstotka. Zaposleni so izvajali poskus, s katerim so \u017eeleli preizkusiti, ali lahko elektrarno ugasnejo, pri tem pa za napajanje pomembnih sistemov izkoristijo vztrajnost turbine, ki se vrti \u0161e nekaj \u010dasa po ustavitvi.” Vsaka jedrska elektrarna ima namre\u010d predviden scenarij, kaj storiti ob izpadu elektri\u010dnega napajanja. Med preizkusom pa so \u017eeleli preveriti, ali lahko vrte\u010da se turbina po izpadu zunanjega napajanja \u0161e proizvaja dovolj elektri\u010dne energije za pogon hladilnih \u010drpalk, preden se za\u017eenejo dizelski agregati, kar traja do okoli ene minute. “A pri tem poskusu so spustili mo\u010d krepko pod 25 odstotkov in izklopili tudi nekatere varnostne sisteme, ki bi sicer tak test lahko prepre\u010dili. Z dana\u0161njega vidika varnostne kulture je tak\u0161en eksperiment absurden.”<\/p>\n

Pred \u010cernobilom so bile te\u017enje za izvedbo takega poskusa tudi na drugih elektrarnah v Sovjetski zvezi, ki pa so jih uslu\u017ebenci zavrnili. V \u010dernobilski elektrarni so podlegli pritiskom, opisuje Lengar. Poleg tega je poskus namesto predvidene dnevne izmene izvajala no\u010dna izmena, v kateri so bili ve\u010dinoma mladi, neizku\u0161eni operaterji, ki niso niti dobro razumeli, kaj po\u010dnejo. S tehni\u010dnega vidika se je nesre\u010da zgodila zaradi kombinacije pozitivnega koeficienta reaktivnosti kot posledice obratovanja elektrarne na majhni mo\u010di in nara\u0161\u010danja elementa ksenona v sredici ter nestabilnega reaktorja na osnovi grafita in vode. A kot poudarja Lengar, je bil glavni vzrok za nastanek nesre\u010de drugje. “\u017de med na\u010drtovanjem grafitnega reaktorja so in\u017eenirji opozarjali, da je lahko tak\u0161en reaktor nestabilen, a zaradi tajnosti sistema in stroge hierarhije tega v Sovjetski zvezi niso mogli zapisati, saj bi lahko za\u0161li v te\u017eave. Ko je bil ta tip reaktorja odobren, nih\u010de ve\u010d ni smel oporekati njegovi varnosti, saj bi to predstavljalo dvom o tehnolo\u0161kem razvoju Sovjetske zveze,” dodaja Lengar. “Danes velja, da glavni vzrok za nesre\u010do ni bil pozitivni koeficient reaktivnosti, temve\u010d odsotnost varnostne kulture.”<\/p>\n

V dr\u017eavi, ki jo je nesre\u010da najbolj prizadela, je bil vpliv \u010cernobila na javno mnenje \u0161ibkej\u0161i. Ukrajina je leta 2021 in \u0161e celo po za\u010detku ruske agresije leta 2023 z dru\u017ebo Westinghouse podpisala dogovor za gradnjo dveh novih jedrskih blokov.<\/p>\n

Igor Lengar<\/p>\n

“Na Zahodu je prav nasprotno. Vsak zaposleni v jedrski industriji je po zakonu dol\u017ean opozoriti, \u010de bi kar koli opazil. Komunikacijski kanali so zelo jasni. \u010ce se ugotovi, da je delavec opazil nepravilnost, a o tem ni poro\u010dal, je za to kazensko odgovoren,” dodaja Lengar. “Vzrok za nesre\u010do v \u010cernobilu je sistem, v katerem je obratoval. Zadnji generalni sekretar Komunisti\u010dne partije Sovjetske zveze Mihail Gorba\u010dov je pozneje izjavil, da je bila nesre\u010da v \u010cernobilu morda pravi vzrok za razpad Sovjetske zveze, saj se je izkazalo, da sistem, v katerem se je lahko to zgodilo, ne more delovati. Celotna ureditev dru\u017ebenega sistema je v tej nesre\u010di dosegla vrhunec.”<\/p>\n

Po nesre\u010di ustanovljeno Svetovno zdru\u017eenje operaterjev jedrskih elektrarn<\/p>\n

Po nesre\u010di v \u010cernobilu so bile vse elektrarne enakega tipa, torej z reaktorjem RBMK, posodobljene. Predvsem pa se je spremenila varnostna kultura po vsem svetu. Dozorelo je spoznanje, da jedrska energija potrebuje ostrej\u0161e regulatorne okvire, saj je bil dotlej v ve\u010dini dr\u017eav nadzor nad jedrskimi reaktorji precej ohlapen. Po \u010cernobilu je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) postavila temeljne standarde, ki se jih morajo dr\u017eati vse dr\u017eave z jedrsko tehnologijo. Sprejeta je bila tudi Konvencija o jedrski varnosti. “Splo\u0161na varnostna kultura se je dvignila, \u0161e posebej v takratnem Vzhodnem bloku,” pojasni Lengar.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jedrskim
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJedrskim elektrarnam druge generacije, ki so se gradile v 70. in 80. letih, so sledile elektrarne tretje generacije, ki se gradijo danes in imajo \u0161e dodatne varnostne sisteme, pojasni Igor Lengar. Francoski tip jedrske elektrarne ima na primer pod reaktorjem t. i. lovilec sredice (core catcher). \u010ce pride do stalitve sredice, se ta ujame v nekak\u0161en bazen pod reaktorjem. Na fotografiji je maketa EPR-reaktorja v Flamanvillu, lovilec sredice je videti kot bazen na dnu reaktorja. Foto: MMC RTV SLO\/Larisa Daugul<\/p>\n

“Nesre\u010da je opozorila na potrebo po mednarodnem sodelovanju na vseh ravneh,” dodaja dolgoletni direktor in predsednik uprave NEK-a Stanislav Ro\u017eman. Po njegovih besedah sta bili uvedeni predvsem dve klju\u010dni spremembi. Opredeljena so bila univerzalna na\u010dela, ki usmerjajo na\u010din dela v jedrskih elektrarnah in vedenjski modeli. Poleg tega je bilo kot posledica nesre\u010de leta 1989 ustanovljeno Svetovno zdru\u017eenje operaterjev jedrskih elektrarn (World Association of Nuclear Operators \u2013 WANO), v katerega so vklju\u010dene vse jedrske elektrarne po svetu. “Poslanstvo zdru\u017eenja je pove\u010dati varnost in zanesljivost delovanja jedrskih elektrarn na podlagi medsebojnega kontinuiranega sodelovanja, izmenjave informacij in izku\u0161enj, neodvisnih pregledov in deljenja dobrih praks,” pojasni Ro\u017eman.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ustanovitvena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUstanovitvena konferenca Svetovnega zdru\u017eenja operaterjev jedrskih elektrarn WANO leta 1989 v Moskvi, na kateri NEK podpi\u0161e deklaracijo o \u010dlanstvu. Na fotografiji sta nekdanji vodja britanskega energetskega sektorja in takratni direktor NEK-a Stanislav Ro\u017eman. Ro\u017eman je bil med letoma 2005 in 2009 tudi predsednik sveta guvernerjev regionalnega centra WANO v Parizu. Foto: NEK<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKako so se odzvali v Nuklearni elektrarni Kr\u0161ko?<\/p>\n

Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko je leta 1986 obratovala komaj tri leta. Kot se spominja takratni vodja izmene Stanislav Ro\u017eman, direktor NEK-a je postal dve leti pozneje, jih je novica presenetila. “Takoj smo uvedli meritve kontaminacije osebja in posameznih vrst hrane, ki je bila izpostavljena zunanji kontaminaciji iz zraka zaradi izpiranja iz zra\u010dnih mas z de\u017ejem. Dodatno je bila v NEK-u preverjena pripravljenost na obvladovanje izrednih dogodkov, med katerimi so tudi jedrske nesre\u010de, ki se lahko zgodijo v tla\u010dnovodnih jedrskih elektrarnah tipa Kr\u0161ko (PWR).”<\/p>\n

A kot dodaja, je bilo hitro jasno, da se nesre\u010da, ko se je zgodila v \u010cernobilu, v NEK-u ne more zgoditi. Zasnova reaktorja je, kot omenjeno, povsem druga\u010dna. “NEK nima vgrajene t. i. pozitivne povratne zanke pri kontroli reaktivnosti, kar je zna\u010dilno za reaktorje v \u010cernobilu. To pomeni, \u010de bi v NEK-u izgubili hladilo ali bi voda dosegla to\u010dko vreli\u0161\u010da v reaktorski posodi, bi veri\u017ena reakcija v reaktorju samodejno ugasnila. V \u010cernobilu je bila ta povratna zanka prav nasprotna \u2013 ob izgubi hladila se je mo\u010d reaktorja pove\u010devala, kar je privedlo do parne eksplozije in po\u017eara,” spomni Ro\u017eman.<\/p>\n

“Kot \u017ee re\u010deno, je ta jedrska nesre\u010da med drugim spodbudila izbolj\u0161ave na\u010drtov za primer izrednih dogodkov tako v NEK-u kot tudi v okolju in na mednarodni ravni,” doda Ro\u017eman. Tudi v NEK-u so bile po nesre\u010di vpeljane izbolj\u0161ave pri pripravi in usklajenosti na\u010drtov za primer izrednih dogodkov ter redna urjenja in vaje, ki vklju\u010dujejo tako NEK kot tudi institucije na lokalni, regijski in dr\u017eavni ravni. Poleg tega NEK in pristojni organi prebivalstvo v 10-kilometrskem pasu okoli elektrarne redno seznanjajo z na\u010dinom ravnanja v primeru nesre\u010de.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Izsek
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIzsek iz zlo\u017eenke Kako bi ravnali v primeru jedrske nesre\u010de?, ki jo je pripravila Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko v sodelovanju z ob\u010dinama Kr\u0161ko in Bre\u017eice ter Upravo za jedrsko varnost in Upravo RS za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje. Foto: NEK<\/p>\n

Tudi s periodi\u010dno izdajo zgibanke Kako bi ravnali v primeru jedrske nesre\u010de?<\/a>, ki je namenjena okoli\u0161kemu prebivalstvu. “V skladu s slovensko zakonodajo NEK za interventno osebje in prebivalstvo v 10-kilometrskem pasu zagotavlja in redno obnavlja zaloge tablet kalijevega jodida, ki so u\u010dinkovit za\u0161\u010ditni ukrep za mlaj\u0161e od 40 let. Upravi\u010denci lahko tablete z receptom prevzamejo v lokalnih lekarnah. V skladu s predpisi pa na omenjenem podro\u010dju tablete hranijo tudi v podjetjih in institucijah, kjer je dnevno ve\u010d kot 50 ljudi,” \u0161e pojasni Ro\u017eman. Za konec pomiri z informacijo, da Svetovno zdru\u017eenje operaterjev jedrskih elektrarn (WANO) ugotavlja, da kr\u0161ka nuklearka “glede na zadnji pregled po varnostnih in obratovalnih kazalcih spada v prvo skupino najbolj\u0161ih elektrarn na svetu”.<\/p>\n

Nesre\u010da na Vzhodu je skrhala zaupanje na Zahodu<\/p>\n

\u010ceprav so se po nesre\u010di v \u010cernobilu izbolj\u0161ale vse vrste varnostnih mehanizmov, od tehni\u010dnih prilagoditev, na novo postavljenih sistemov poro\u010danja do rednih neodvisnih pregledov jedrskih elektrarn po svetu, ki jih izvaja WANO, je ta mo\u010dno spremenila odnos javnosti do jedrske energije. “Bolj kot v dr\u017eavah na Vzhodu se je javno mnenje proti jedrski energiji obrnilo na Zahodu. Za\u010dela so se protijedrska gibanja v Italiji in Nem\u010diji, kjer so pozneje tudi zaprli \u0161e delujo\u010de jedrske elektrarne,” opisuje Lengar. “V Ukrajini pa so jedrske elektrarne gradili tudi po nesre\u010di. Vse do leta 2022, ko so ruske sile zasedle jedrsko elektrarno Zaporo\u017eje, so iz jedrskih elektrarn pridobivali ve\u010d kot polovico elektrike, zdaj jo pridobivajo okoli 45 odstotkov. V dr\u017eavi, ki jo je nesre\u010da najbolj prizadela, je bil vpliv \u010cernobila na javno mnenje \u0161ibkej\u0161i. Ukrajina je leta 2021 in \u0161e celo po za\u010detku ruske agresije leta 2023 z dru\u017ebo Westinghouse podpisala dogovor za gradnjo dveh novih jedrskih blokov.”<\/p>\n

40 let pozneje so posledice nesre\u010de v primerjavi s posledicami ve\u010d kot \u0161tiri leta trajajo\u010de vojne skoraj zanemarljive, meni Igor Lengar. Tudi radioaktivno sevanje v \u010cernobilu ne predstavlja ve\u010d neposredne nevarnosti, razen morda v rde\u010dem gozdu, kamor je padel prvi oblak radioaktivnega prahu takoj po eksploziji. S svojega obiska \u010cernobila pred sedmimi leti se med drugim spominja, da so s sodelavci znaten del doze radioaktivnega sevanja prejeli na poletu iz Budimpe\u0161te v Kijev in nazaj. “Nad 10 tiso\u010d metri, kjer letijo letala, se namre\u010d povi\u0161a dele\u017e kozmi\u010dnega sevanja. Kozmi\u010dno sevanje v letalu je bilo tako precej vi\u0161je kot \u0161e vedno nekoliko pove\u010dano sevanje v velikem delu izklju\u010ditvene cone in npr. osemkrat vi\u0161je kot v kraju \u010cernobil, kjer smo takrat prespali.” Mogo\u010de je celo, dodaja Lengar, da je danes raven sevanja v delih Slovenije podobna kot v izklju\u010ditveni coni v \u010cernobilu. “V Sloveniji je namre\u010d zaradi prisotnosti plina radona stopnja sevanja vi\u0161ja od svetovnega povpre\u010dja,” \u0161e sklene.<\/p>\n

<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Julija leta 1990, \u0161tiri leta po nesre\u010di, vojak prepre\u010duje dostop do obmo\u010dja jedrske elektrarne \u010cernobil, ki je vidna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70270,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[14706,13550,22319,37,38,64,22320,63],"class_list":{"0":"post-70269","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-cernobil","9":"tag-jedrska-varnost","10":"tag-nek","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-wano","15":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116463828021737937","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70269","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70269"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70269\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70270"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70269"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70269"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70269"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}