{"id":70445,"date":"2026-04-25T10:16:10","date_gmt":"2026-04-25T10:16:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70445\/"},"modified":"2026-04-25T10:16:10","modified_gmt":"2026-04-25T10:16:10","slug":"na-zahodu-so-zelo-dobro-vedeli-da-s-siritvijo-nata-izzivajo-rusijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/70445\/","title":{"rendered":"na Zahodu so zelo dobro vedeli, da s \u0161iritvijo Nata \u00bbizzivajo Rusijo\u00ab"},"content":{"rendered":"

Razkrito poro\u010dilo iz marca 1997 za predsednika britanske vlade Johna Majorja je opisovalo britansko podporo majhni skupini\u00a0dr\u017eav za vstop v Nato.\u00a0\u00bbVstop prevelikega \u0161tevila dr\u017eav naenkrat bi obremenil\u00a0strukture Nata in spro\u017eil\u00a0nasprotovanje\u00a0Rusije,\u00ab pi\u0161e v poro\u010dilu, ki je bilo namenjeno Majorjevemu prihajajo\u010demu sre\u010danju z generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano, pi\u0161e britanski portal Decassified UK<\/a>.\u00a0<\/p>\n

\"Former<\/p>\n

Nekdanji britanski premier John Major in njegov naslednik Tony Blair. Foto: Profimedia<\/p>\n

Nadaljnje odlo\u010ditve o tem, katere dr\u017eave se bodo pridru\u017eile in kdaj, \u00bbbi izzvale Ruse\u00ab, je \u0161e dodano v poro\u010dilu.<\/p>\n

Sre\u010danje je potekalo v \u010dasu, ko je Nato,\u00a0kljub mo\u010dnemu nasprotovanju Rusije,\u00a0razmi\u0161ljal o \u0161iritvi, da bi vklju\u010dil \u010ce\u0161ko, Mad\u017earsko in Poljsko, morda pa tudi Slovenijo in Romunijo.\u00a0Prve tri dr\u017eave je Nato povabil julija 1997, pridru\u017eile pa so se leta 1999. Do leta 2020 se je voja\u0161kemu zavezni\u0161tvu pridru\u017eilo \u0161e enajst evropskih dr\u017eav.<\/p>\n

\u017de leta 1997 je bila Clintonova administracija naklonjena \u0161iritvi Nata na baltske dr\u017eave, ki mejijo na rusko ozemlje. Za Ameri\u010dane je bilo to samo vpra\u0161anje \u010dasa.<\/p>\n

Isto poro\u010dilo za Majorja navaja, da bo takratni ruski predsednik Boris Jelcin \u00bbverjetno pritiskal na klju\u010dne zaveznike za zagotovila, da Nato ne bo sprejel baltskih dr\u017eav in Ukrajine\u00ab.\u00a0<\/p>\n

\u017de leta 1997 so bili \u0161tevilni uradniki v ameri\u0161ki administraciji pod Billom Clintonom naklonjeni temu, da bi se baltske dr\u017eave pridru\u017eile. To je bilo \u0161e posebej sporno, saj te tri dr\u017eave mejijo na rusko ozemlje.<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Administracija ameri\u0161kega predsednika Clintona je kljub ruskemu nasprotovanju odprla vrata Litvi, Latviji in Estoniji v zvezo Nato. Foto: AP<\/p>\n

John Kerr, britanski veleposlanik v Washingtonu, je zapisal: \u00bbAmeri\u010dani so baltskim dr\u017eavam obljubili, da jim bodo pomagali pri pripravah na \u010dlanstvo, in mnogi v administraciji (vklju\u010dno s Pentagonom) menijo, da se bodo Balti neko\u010d res pridru\u017eili Natu.\u00ab<\/p>\n

Za Ameri\u010dane je bilo to le \u0161e vpra\u0161anje \u010dasa, je \u0161e dejal\u00a0Kerr.\u00a0<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

sergej lavrov<\/p>\n

Rusija kriti\u010dna: EU \u017eeli Srbijo spremeniti v \u201ctamponsko cono\u201d<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u00bbO\u010ditna provokacija\u00ab<\/p>\n

Britanski dokumenti za obdobje od leta 1995 do 1999, ki so na voljo v Nacionalnem arhivu v Londonu, ka\u017eejo, da je Rusija ve\u010dkrat opozarjala Zahod glede vklju\u010devanja vzhodnoevropskih dr\u017eav, vklju\u010dno z Ukrajino, v Nato.<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Vklju\u010ditev nekdanjih sovjetskih republik\u00a0v zvezo Nato so v Rusiji videli kot nesprejemljiv voja\u0161ki pritisk na\u00a0Rusijo. Foto: AP<\/p>\n

Nasprotno pa je britansko ministrstvo za obrambo stokrat, zlasti na dru\u017ebenem omre\u017eju X, trdilo, da je bila ruska invazija na Ukrajino leta 2022 \u00bbneizzvana\u00ab, \u0161e navaja portal Declassified.\u00a0<\/p>\n

\u00bbO\u010ditna provokacija\u00ab \u2013 tako je Nikolaj Afanasjevski, namestnik ruskega zunanjega ministra, opisal pogovore o sprejemu nekdanjih sovjetskih republik v Nato na sre\u010danju februarja 1997 z britanskim veleposlanikom v Moskvi Jeremyjem Greenstockom.<\/p>\n

Jelcin je pisal Majorju, da bi bila \u0161iritev Nata na baltske dr\u017eave in Ukrajino\u00a0najve\u010dja napaka Zahoda v celotnem povojnem obdobju.<\/p>\n

Greenstock je posku\u0161al Afanasjevskega pomiriti, da \u00bbNato trenutno nima namena sprejeti \u010dlanic nekdanje Sovjetske zveze\u00ab. Njegov dodatek \u00bbtrenutno\u00ab je bil tehni\u010dno resni\u010den, vendar so se baltske dr\u017eave sedem let kasneje, leta 2004, pridru\u017eile.<\/p>\n

\u0160iritev Nata na ozemlja nekdanje Sovjetske zveze, vklju\u010dno z baltskimi dr\u017eavami, je bila \u00bbizjemno ob\u010dutljiva to\u010dka\u00ab za Ruse, so marca 1997 britanski uradniki pri Natu sporo\u010dili zunanjemu ministrstvu.<\/p>\n

Najbolj te\u017eavno vpra\u0161anje je bila Jelcinova zaskrbljenost glede morebitnega pristopa Ukrajine, baltskih dr\u017eav in drugih dr\u017eav nekdanje Sovjetske zveze.\u00a0<\/p>\n

\"23<\/p>\n

Prvi ruski predsednik Boris Jelcin je ves \u010das opozarjal zahodne voditelje, da naj voja\u0161kih zavezni\u0161tev ne \u0161irijo na ruske meje. Foto: Allsport<\/p>\n

Naslednji mesec je Jelcin pisal Majorju: \u00bbNa\u0161 negativni odnos do na\u010drtov \u0161iritve Nata ostaja nespremenjen. Izvedba teh na\u010drtov bi bila najve\u010dja napaka Zahoda v celotnem povojnem obdobju.\u00ab<\/p>\n

Ena od glavnih prioritet Moskve je bila namre\u010d izklju\u010ditev stalne namestitve Natovih bojnih formacij blizu Rusije.<\/p>\n

\u00bbRuski strahovi so bili resni\u010dni\u00ab<\/p>\n

\u00bbRuski strahovi so bili resni\u010dni,\u00ab je Major povedal nizozemskemu premierju Wimu Koku na razpravi v Haagu januarja 1997. To je bilo jasno iz njegovih lastnih stikov z Jelcinom in drugimi ruskimi politiki.<\/p>\n

Ko se je Major marca 1997 sre\u010dal s Solano, je ta omenil ruske strahove pred premikanjem Natovih enot in opreme proti vzhodu. Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov naj bi ga \u00bbskoraj prosil\u00ab, naj pomaga pomiriti Rusijo glede tega.<\/p>\n

Leta 1996 je ruski premier \u010cernomirdin\u00a0povedal Majorju, da Rusija ne more ustaviti \u0161iritve Nata, vendar bo to ustvarilo krhko situacijo, ki lahko eksplodira.<\/p>\n

\u017de decembra 1996 je ruski premier Viktor \u010cernomirdin Majorju zasebno povedal: \u00bbRusija ne more ustaviti \u0161iritve Nata, vendar bo to ustvarilo krhko situacijo, ki lahko eksplodira.\u00ab<\/p>\n

Podobno je dokument britanskega zunanjega ministrstva iz decembra 1995 opozarjal, da v Rusiji vlada globoka\u00a0sovra\u017enost\u00a0do \u0161iritve Nata,\u00a0in priporo\u010dal, da bi morala Velika Britanija \u00bbupo\u0161tevati rusko ob\u010dutljivost\u00ab.<\/p>\n

\"Russia's<\/p>\n

Viktor \u010cernomirdin je dejal Britancem, da bo \u0161iritev Nata na evropski vzhod\u00a0povzro\u010dila\u00a0eksplozivno me\u0161anico. Foto: Profimedia<\/p>\n

\u00bbZakon sami sebi\u00ab<\/p>\n

Po tem, ko je Tony Blair maja 1997 postal premier, je Velika Britanija posku\u0161ala razviti tesne odnose z Rusijo, zlasti po tem, ko je Vladimir Putin avgusta 1999 postal predsednik vlade.<\/p>\n

Kljub temu ruski strahovi glede \u0161iritve Nata niso izginili.<\/p>\n

\"Kompanjona<\/p>\n

Nekdanji britanski premier Tony Blair in biv\u0161i ameri\u0161ki predsednik\u00a0George\u00a0W. Bush. Foto: Profimedia<\/p>\n

\u00bb\u0160iritev je \u0161e vedno izjemno ob\u010dutljiva,\u00ab je februarja 2000 zapisal britanski predstavnik pri Natu John Goulden. \u00bbJavno mnenje verjame, da bo to vodilo v politi\u010dno izolacijo Rusije v Evropi.\u00ab<\/p>\n

Eden od razlogov za rusko nasprotovanje je bila tudi vojna na Kosovu leta 1999, v kateri je Nato bombardiral Srbijo brez odobritve varnostnega sveta Zdru\u017eenih narodov.<\/p>\n

Temeljni vzrok za nezadovoljstvo\u00a0je bil ob\u010dutek v Rusiji, da Zahod ruskih\u00a0interesov ne upo\u0161teva\u00a0in da je \u0161iritev Nata namenjena nadaljnjemu omejevanju Rusije.<\/p>\n

Dokument za Blairovo sre\u010danje z generalnim sekretarjem Nata Georgeem Robertsonom februarja 2000 je ugotavljal: \u00bbRusko nasprotovanje \u0161iritvi Nata se je zaradi Kosova \u0161e zaostrilo.\u00ab<\/p>\n

Napetosti so pove\u010dali tudi ameri\u0161ko-britanski napadi na Irak leta 1998, prav tako brez odobritve Zdru\u017eenih narodov.<\/p>\n

\"\ufeffSerbian<\/p>\n

\ufeffRusija je tesna zaveznica Srbije in ni odobravala enostranskega ameri\u0161kega napada na Beograd. Foto: Reuters<\/p>\n

Tim Barrow, sodelavec britanskega zunanjega ministra Robina Cooka, je septembra 1999 zapisal: \u00bbRuski odnosi z Zahodom so bili nedavno mo\u010dno prizadeti.\u00a0Temeljni vzrok za to resni\u010dno nezadovoljstvo\u00a0je ob\u010dutek, da Zdru\u017eene dr\u017eave in Nato delujejo kot zakon samim sebi. Ideja tega delovanja je, da Zahod malo upo\u0161teva ruske interese in da je \u0161iritev Nata namenjena nadaljnjemu omejevanju Rusije.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

intervju<\/p>\n

Luka\u0161enko Zahodu: \u00bbNo\u010demo vojne, a bomo uporabili vse, kar imamo\u00ab<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razkrito poro\u010dilo iz marca 1997 za predsednika britanske vlade Johna Majorja je opisovalo britansko podporo majhni skupini\u00a0dr\u017eav za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70446,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[13270,22370,22369,7422,22368,526,421,9619,37,38,64,441,22371,63],"class_list":{"0":"post-70445","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-baltske-drzave","9":"tag-boris-jelcin","10":"tag-britanska-vlada","11":"tag-diplomatski-odnosi","12":"tag-john-major","13":"tag-nato","14":"tag-rusija","15":"tag-siritev","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svet","19":"tag-vojaska-strategija","20":"tag-vzhodna-evropa","21":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116464830689238247","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70445","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70445"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70445\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70446"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70445"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70445"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70445"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}