![\"Maribor](\"\/media\/img\/32\/01\/a96c60c3a447cdbef619-maribor-rotovz-grafiti.jpeg\" "\\"Maribor")
<\/p>\nStrokovnjaki so med restavratorskimi deli v mariborski mestni hi\u0161i Rotov\u017e na eni od sten odkrili ostanke grafitov, katerih izvor sega \u0161e v 16. stoletje. “\u017dal so mo\u010dno po\u0161kodovani in pomena strokovnjakom, ki jih \u017ee preu\u010dujejo, ne bo lahko pojasniti,” pravi Eva Sapa\u010d iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije (ZVKDS).<\/p>\n
Mariborski rotov\u017e, ki je bil zgrajen do leta 1565, po navedbah ZVKDS velja za izjemno arhitekturo italijanskih utrdbenih mojstrov pod vodstvom Domenica dell Allia in Petra Antonia Pigrata in je primerljiv z gra\u0161kima de\u017eelno in nekdanjo mestno hi\u0161o.<\/p>\n
Grafite so odkrili ob restavratorskih sonda\u017enih delih na dvori\u0161\u010dni fasadi severne stene Rotov\u017ea. Pod bele\u017ei so zaznali raznovrstne kraj\u0161e rokopisne napise, predvsem v latin\u0161\u010dini in nem\u0161\u010dini, katerih datacije po ocenah Eve Sapa\u010d segajo v obdobje od 16. do 19. stoletja. Strokovno de\u0161ifriranje vodita arhivska svetnica Mojca Horvat iz Pokrajinskega arhiva Maribor in arhivska svetovalka \u0160kofijskega arhiva Lilijana Urlep.<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: ZVKDS OE Maribor <\/p>\n
To pa niso edine zanimive najdbe. V sobanah nadstropja Rotov\u017ea so pod ometanimi ravnimi stropi odkrili renesan\u010dne tramove z zelo kakovostno rezljanimi, delno simbolnimi vzorci, ki poleg \u017ee znanega pomena zunanje podobe izkazujejo tudi anga\u017eirano zasnovo notranj\u0161\u010dine rotov\u017ea iz 60. let 16. stoletja.<\/p>\n
Sonda\u017ena dela v notranj\u0161\u010dini se bodo \u0161e nadaljevala. “Izjemno je tudi odkritje, da je bila dvori\u0161\u010dna fasada, ki meji na Rotov\u0161ki trg, prav tako ambiciozno zasnovana kot glavna fasada, ki je osrednja stavba Glavnega trga. Parapetna ograja pod renesan\u010dnimi stebri arkad je bila namre\u010d prvotno v celotni dol\u017eini oblikovana kot balustradna ograja z vmesnimi rozetnimi slopi\u010di, katerih edini je bil odkrit \u017ee ob obnovi v 50. letih 20. stoletja. Gre za skoraj enake detajle kot na slavnem balkonu rotov\u017ea,” pojasnjuje strokovnjakinja.<\/p>\n
“V renesan\u010dnih \u010dasih je bil torej pomen dovoza oziroma dostopa do rotov\u017ea iz strani Rotov\u0161kega trga vsekakor zelo reprezentan\u010den. To odkritje je aktualno in povedno tudi v lu\u010di pomena Rotov\u0161kega trga, ki je dolgo veljal za dvori\u0161\u010de in manj pomemben trg, zdaj pa bo, podobno kot v renesansi, trg za\u017eivel tudi ob novih vsebinah,” dodaja.<\/p>\n
Mariborska ob\u010dina je namre\u010d pristopila k celoviti obnovi mestne hi\u0161e Rotov\u017e, v okviru katere bodo prenovili prostore razstavi\u0161\u010da in trafike v pritli\u010dju in kleti, prvo nadstropje, v katerem so poro\u010dna dvorana z arkadnim hodnikom in spremljevalnimi prostori, ter prostore nekdanje oro\u017earne in zaporov v drugem nadstropju. Dela, ki se izvajajo s sofinanciranjem EU, naj bi bila kon\u010dana leta 2028. \u017de konec leto\u0161njega leta pa naj bi bila kon\u010dana izgradnja Centra Rotov\u017e na nekdanjem Rotov\u0161kem trgu ob mestni hi\u0161i, v okviru katerega gradijo prostore za knji\u017enico, galerijo in kino.<\/p>\n
![\"Gradbi\u0161\u010de](\"\/media\/img\/05\/8f\/2f9f72aa686d11b384e9-center-rotovz.jpeg\" "\\"Center")
<\/p>\n
Gradbi\u0161\u010de mariborskega Centra Rotov\u017e
\n Foto: STA <\/p>\n
Konservatorska svetnica Eva Sapa\u010d izpostavlja \u0161e pomen hi\u0161e na Glavnem trgu 15, ki se dr\u017ei vzhodne strani Rotov\u017ea. Trinadstropna stavba v zazidalnem nizu je iz 15. stoletja s triosno fasado iz 70. let 18. stoletja. Med restavratorskimi sonda\u017enimi deli v letih 2022\u20132025 so na glavni fasadi odkrili poznogotsko-zgodnjerenesan\u010dno ornamentirano fasado iz 15. stoletja pod obstoje\u010do, v 20. stoletju pove\u010dini rekonstruirano, a zelo kakovostno zasnovano fasado iz leta 1777. “Ta je izjemnega pomena za obli\u010dje Glavnega trga in bo z zna\u010dilno dekoracijo kitastega sloga \u0161e naprej krasila mesto,” je pojasnila.<\/p>\n
V objektu so med obnovo odkrili tudi kamnito plo\u0161\u010do z napisom in kronogramom, najverjetneje iz 18. stoletja, ter zanimivo poslikavo sten dveh soban.<\/p>\n
“Predvsem freske v drugem nadstropju so zelo kakovostne. Slogovno in motivi\u010dno gre za profani interier, zna\u010dilen primer klasicisti\u010dne arhitekturno geometrijske kompozicije, ki deli celoten prostor na ve\u010d segmentov. V osrednjem polju stropa je izveden \u0161tukiran motiv roccailla, kar ka\u017ee na klju\u010dno zna\u010dilnost rokokoja in je bil nedvomno izveden so\u010dasno s poslikavo notranj\u0161\u010dine. Najpomembnej\u0161a zna\u010dilnost poslikave pa so festoni ali girlande, ki se pojavljajo na ve\u010d mestih v rumeno-rjavem okru, kar u\u010dinkuje kot zlata barva. Gre torej za rokokojsko in klasicisti\u010dno estetiko, ki se zdru\u017eujeta v prehodnem kitastem slogu in za redko ohranjeno neposredno povezavo z isto motiviko na fasadi, zato lahko govorimo o prenovi starej\u0161e, v osnovi zgodnjerenesan\u010dne hi\u0161e iz 15. stoletja v mestno ‘pala\u010do’ iz obdobja kitastega sloga v \u010dasu vladavine Jo\u017eefa II.,” pojasnjuje Eva Sapa\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Strokovnjaki so med restavratorskimi deli v mariborski mestni hi\u0161i Rotov\u017e na eni od sten odkrili ostanke grafitov, katerih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70554,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[150,16356,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-70553","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-maribor","9":"tag-najdba","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116465412475985054","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70553","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70553"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70553\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70554"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70553"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70553"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70553"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}