Vilo na Groharjevi ulici 7, ki je bila zgrajena v za\u010detku dvajsetih let prej\u0161njega stoletja po na\u010drtih Ivana Vurnika za ljubljanskega odvetnika in kasnej\u0161ega \u017eupana Jura Adle\u0161i\u010da, je leta 1998 po delih za\u010del kupovati poslovne\u017e Andrej Mar\u010di\u010d. Zaradi zapu\u0161\u010dinskih postopkov je trajalo nekaj let, da je lastni\u0161tvo objekta prevzel v celoti. Ker so v njem \u017eiveli \u0161tirje najemniki, pa je trajalo \u0161e dobrih deset let, da ga je dobil v posest. \u0160ele takrat, kot je dejal Mar\u010di\u010d, se je za\u010del z vilo resni\u010dno ukvarjati. Za njeno prenovo je ve\u010d arhitektov oblikovalo idejno zasnovo, pri \u010demer so v biroju Sadar + Vuga za projekt pred tremi leti pridobili gradbeno dovoljenje.<\/p>\n
\u00bbGradbeno dovoljenje, na katero smo zelo dolgo \u010dakali, smo dobili za prenovo, pri kateri bi zunanjost prvotne vile ostala. Vendar se projekta zaradi zahtevnosti ni \u017eelel lotiti noben gradbinec. Zato sem se odlo\u010dil za postopek odstranitve objekta, za kar sem pridobil ustrezna strokovna mnenja,\u00ab je pojasnil Mar\u010di\u010d. Kot je \u0161e povedal, je v vilo ves \u010das vlagal, kar je bilo nujno. \u00bbNa\u010dela jo je kapilarna vlaga, \u010deprav sem pred leti vlo\u017eil v sanacijo vlage, a zaradi bli\u017eine barja se teh te\u017eav ne da v celoti re\u0161iti. Pri \u010demer hi\u0161a ni v slabem stanju zaradi zadnjih nekaj let, temve\u010d propada \u017ee ve\u010d desetletij, ker se, ko je bila dru\u017ebena lastnina, vanjo ni vlagalo.\u00ab<\/p>\n
Na podlagi 31. \u010dlena zakona o varstvu kulturne dedi\u0161\u010dine (ZVKD-1) je lastnik vile na ministrstvo za kulturo naslovil vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev objekta \u2013 vila ima status stavbne dedi\u0161\u010dine in je del naselbinske dedi\u0161\u010dine obmo\u010dja Mirja. Kot je dejal Mar\u010di\u010d, namerava nadomestno stavbo zgraditi po prvotnih Vurnikovih na\u010drtih, ki jih je pridobil iz dr\u017eavnega arhiva. \u00bbVelja pripomniti, da Adle\u0161i\u010d vile \u0161e zdale\u010d ni naredil po izvornih Vurnikovih na\u010drtih. V to ulico ne spada noben vila blok, tu bi rad postavil hi\u0161o po arhivskih na\u010drtih. Mislim, da bi bil to lep poklon Vurniku.\u00ab<\/p>\n
Ministrstvo sprva izdalo soglasje<\/p>\n
Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, so v postopku, ki so ga vodili na podlagi vloge investitorja, za raziskavo in odstranitev enote dedi\u0161\u010dine presojali na podlagi veljavnega zakona o varstvu kulturne dedi\u0161\u010dine (ZVKD-1). \u00bbTa v drugem odstavku 31. \u010dlena dolo\u010da, da se odstranitev dedi\u0161\u010dine dovoli, \u010de je objekt dotrajan ali po\u0161kodovan do te mere, ga ni mogo\u010de obnavljati z obi\u010dajnimi sredstvi, ali \u010de ogro\u017ea varnost ljudi in premo\u017eenja. Stranke to praviloma dokazujejo s stati\u010dnimi ali gradbenimi izvedenskimi mnenji, ministrstvo za kulturo pa lahko v teh postopkih zgolj preveri, ali so zakonski pogoji izkazani z ustreznimi dokumenti. Odlo\u010ditev je skladno z ZVKD-1 tako temeljila na gradbenotehni\u010dnih ugotovitvah, ki jih je vlogi prilo\u017eila stranka.\u00ab<\/p>\n
Te ugotovitve so bile: strokovno mnenje statika, ki je zaklju\u010dil, da objekt v sedanjem stanju ni varen za uporabo, ocena nalo\u017ebe v novogradnjo oziroma rekonstrukcijo s prizidavo vile in izvedensko mnenju o obstoje\u010dem gradbenem stanju vile. Poleg tega je ministrstvo za kulturo, kot so zapisali, \u00bbv postopku zaprosilo Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije (ZVKDS) za strokovno mnenje. Ker ga v predpisanem roku ni prejelo, je zato odlo\u010dilo na podlagi dokumentacije, ki je bila v postopku predlo\u017eena.\u00ab<\/p>\n
Ministrstvo je tako sprva izdalo soglasje za odstranitev objekta, vendar pa so v za\u010detku marca nato \u00bbinvestitorju izdali sklep o obnovi postopka po uradni dol\u017enosti v celoti, ki zadr\u017ei tudi predhodno soglasje in zadr\u017ei odstranitev objekta. Torej do ru\u0161itve objekta ne more priti, saj zato ni soglasja ministrstva za kulturo.\u00ab<\/p>\n
Kot so pojasnili, so bili po izdaji soglasja seznanjeni z novimi dejstvi, med drugim s podatkom, da ima objekt izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, za katero je bilo pridobljeno tudi soglasje ZVKDS. \u00bbNa podlagi novih dejstev, ki so razvidni iz dodatne dokumentacije in strokovnih pojasnil, ki jih je ministrstvo za kulturo pridobilo od ZVKDS, smo preu\u010dili mo\u017enost obnove postopka na podlagi 260. \u010dlena zakona o upravnem postopku (ZUP). S tem smo zagotovili ponovno presojo vseh relevantnih okoli\u0161\u010din in dejstev.\u00ab V sodelovanju z ZVKDS, kot so \u0161e pojasnili na ministrstvu, poteka zbiranje dodatne dokumentacije, ponovno so bili opravljeni vrednotenje, konservatorska presoja in podobno \u2013 \u00bbda bi lahko ponovno preu\u010dili vse mo\u017enosti za odpravo dotrajanosti in po\u0161kodovanosti dedi\u0161\u010dine z uporabo obi\u010dajnih sredstev in ne zgolj z vidika vpra\u0161anja vi\u0161ine stro\u0161kov sanacije, kar je bil argument za odstranitev in neobnovo vile s strani investitorja\u00ab. Po zadr\u017eanju soglasja za ru\u0161itev vile je lastnik spro\u017eil upravni spor.<\/p>\n
ZVKDS potrdil veliki dedi\u0161\u010dinski pomen stavbe<\/p>\n
V ZVKDS so zapisali, da \u00bbobmo\u010dna enota Ljubljana v za\u010detni fazi postopka, v katerem je ministrstvo na podlagi 31. \u010dlena zakona izdalo odlo\u010dbo o odstranitvi vile na Groharjevi 7, ni bila vklju\u010dena in tudi ni bila pozvana k podaji mnenja. Je bila pa v nadaljevanju, ob obnovi postopka, zapro\u0161ena, da ministrstvu posreduje vso razpolo\u017eljivo dokumentacijo o objektu, predvsem dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), ki je bila podlaga za izdajo dovoljenja za obnovo stavbe in gradnjo manj\u0161ega prizidka na vrtni strani vile.\u00ab Kot so \u0161e pojasnili, je po razveljavitvi sklepa o odstranitvi vile oziroma po obnovi postopka obmo\u010dna enota Ljubljana izvedla vrednotenje objekta po metodologiji za dolo\u010ditev varstvenih obmo\u010dij dedi\u0161\u010dine. \u00bbPri tem se je zaradi visokih ocen tako v zgodovinskopri\u010devalnem merilu, povezanem z naro\u010dnikom vile, kot tudi v avtorskem merilu, ki izhaja iz avtorja na\u010drtov, potrdil velik dedi\u0161\u010dinski pomen stavbe.\u00ab Glede mo\u017enosti obnove pa so poudarili, da ta z ekonomskega vidika sicer ni vedno najbolj\u0161a re\u0161itev, vendar na ZVKDS zagovarjajo \u00bbnjeno smiselnost v vseh primerih, ko gre za kulturno dedi\u0161\u010dino. Njeno varstvo namre\u010d predstavlja javni interes, ki presega individualni interes lastnika.\u00ab<\/p>\n
V ZVKDS so tudi zapisali, da vila ni v dobrem stanju, kar je \u00bbposledica dejstva, da je bila vrsto let nenaseljena in nevzdr\u017eevana. Prisotna je kapilarna vlaga v kletnem delu sten, po\u0161kodbe ometov pa so zaznavne tudi drugod, predvsem zaradi vdora meteorne vode skozi odprta okna ob nalivih. Kljub temu ve\u010djih stati\u010dnih te\u017eav ni bilo ugotovljenih, saj ni vidnih razpok, prav tako streha ne zamaka.\u00ab\u00a0<\/p>\n
Arhitekturni in dru\u017ebeni pomen Vile Adle\u0161i\u010d<\/p>\n
Vilo Adle\u0161i\u010d v Groharjevi ulici, ki je bila zgrajena med letoma 1922 in 1923 za ljubljanskega odvetnika in kasnej\u0161ega \u017eupana Jura Adle\u0161i\u010da, je zasnoval arhitekt Ivan Vurnik. Po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Francija Lazarinija z Univerze v Mariboru in iz ZRC SAZU je bila prva polovica dvajsetih let 20. stoletja eno najbolj dinami\u010dnih obdobij v ustvarjanju Ivana Vurnika. Poleg tega ga je vodstvo kmalu po ustanovitvi ljubljanske univerze tudi zadol\u017eilo za organizacijo \u0161tudija arhitekture in prav Vurnik je bil tisti, ki je v Ljubljano povabil drugega pionirja slovenske moderne arhitekture, Jo\u017eeta Ple\u010dnika, in s tem posledi\u010dno omogo\u010dil nastanek Ple\u010dnikove Ljubljane.<\/p>\n
V Vurnikovem bogatem opusu, kot je Lazarini navedel v \u010dlanku, objavljenem februarja v Biltenu SUZD, v katerem se je zavzel za ohranitev Vile Adle\u0161i\u010d, so arhitekturne stvaritve iz prve polovice dvajsetih let med najzanimivej\u0161imi in najizvirnej\u0161imi. V to obdobje spada tudi Vila Adle\u0161i\u010d, v kateri je mogo\u010de prepoznati aktualne prvine nem\u0161ke ekspresionisti\u010dne arhitekture. Kot je \u0161e poudaril umetnostni zgodovinar, pa vila kot dedi\u0161\u010dina ni pomembna zgolj zaradi arhitekture, temve\u010d tudi zaradi svojih prvotnih prebivalcev, Jura in Vere Adle\u0161i\u010d. Leta 1935 je Juro Adle\u0161i\u010d postal ljubljanski \u017eupan in v naslednjih sedmih letih poskrbel za razvoj mesta na upravnem, socialnem, kulturnem in predvsem na arhitekturnem ter urbanisti\u010dnem podro\u010dju. Med njegovimi zaslugami so, da je Ljubljana po Ple\u010dnikovih na\u010drtih dobila osrednjo tr\u017enico, poslovilne objekte na \u017dalah, spominski park Navje, zapornico na Ljubljanici in dokon\u010dno ureditev \u0160anc ter Rimskega zidu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vilo na Groharjevi ulici 7, ki je bila zgrajena v za\u010detku dvajsetih let prej\u0161njega stoletja po na\u010drtih Ivana…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":70873,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[22490,1252,124,22491,1184,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-70872","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-adlesiceva-vila","9":"tag-kulturna-dediscina","10":"tag-ljubljana","11":"tag-mirja","12":"tag-obnova","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116467268539580290","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70872","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70872"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70872\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/70873"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70872"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70872"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70872"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}